Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA
Bralka se je pred leti razvezala. Zahtevka za delitev skupnega premoženja ni nikoli postavila, bivši mož pa je ostal vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnin tudi po razvezi. Pred več kot desetimi leti je bivši mož umrl. Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo in dediči so si razdelili celotno premoženje bivšega moža, tudi del, ki bi sicer pripadal bralki, če bi uveljavljala delitev skupnega premoženja. Zanima jo, ali lahko po vseh teh letih to kako spremeni.
Bralka bi lahko kadar koli po razvezi zahtevala razdelitev skupnega premoženja. Po sodni praksi namreč zahtevek za delitev skupnega premoženja ne zastara. S smrtjo bivšega moža pa so se razmere spremenile tako, da je premoženje prešlo na dediče.
Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo po bivšem možu, ker so dediči prvega dednega reda le zapustnikovi otroci in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, dediči drugega dednega reda pa zapustnikovi starši oziroma njihovi potomci (brati in sestre, nečaki ...) in zakonec ali zunajzakonski partner. Z razvezo zato bivši zakonec izgubi položaj dediča. Če nekdo ni več zakonec ali zunajzakonski partner, potem tudi ni več dedič po svojem bivšem zakoncu ali bivšem zunajzakonskem partnerju. Bralka je imela pravico, da se prijavi v zapuščinski postopek in v njem zahteva izločitev dela zapuščine iz postopka dedovanja. Zahtevala bi lahko izločitev tistega, kar je predstavljalo njen delež na skupnem premoženju, na primer: če sta z bivšim možem skupaj zgradila hišo ali kupila stanovanje, je delež na tej hiši ali stanovanju. Po zakonu se domneva, da se skupno premoženje zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev deli po razvezi na dve polovici. Bralka bi tako lahko iz zapuščine praviloma dobila polovico skupnega premoženja, ki bi tako postala njena last. Če dediči nasprotujejo zahtevku o tem, kaj je bilo skupno premoženje in po kolikšnih delih se deli, odloči sodišče.
Bralka žal te možnosti ni uporabila, tako da je bilo celotno premoženje bivšega moža razdeljeno med dediče. Vprašanje, ali lahko bralka šele zdaj uveljavlja svoja upravičenja, je dokaj odprto. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi I Cp 462/98 sicer odločilo: »Zahtevek zakoncev oziroma njihovih univerzalnih naslednikov je stvarnopravni in na podlagi ZZZDR v zvezi z 21. členom ZTLR. Lastninska tožba pa ne zastara.« Vendar moram opozoriti, da je bralkin položaj vseeno do določene mere negotov, ker o tem vprašanju ni najti sodbe Vrhovnega sodišča. Bralki se torej v primeru sodnega spora lahko zgodi, da bo sodišče odločilo, da je njen zahtevek prepozen, ker je od smrti bivšega moža minilo že več kot deset let. Drugo, kar sodišče utegne upoštevati pri odločanju, pa je tudi, ali so bili dediči v dobri veri ali ne. Ali so torej vedeli, da je del premoženja, ki ga dedujejo, dejansko skupno premoženje bivših zakoncev ali ne. Tudi od tega je lahko odvisna končna odločitev.
Vsekakor bi bilo bolje, če bi bralka svoja upravičenja uveljavljala pravočasno, to je takoj ob razvezi zakonske zveze ali vsaj najkasneje na zapuščinski obravnavi. V tem primeru bi namreč brez dvoma lahko dosegla razdelitev skupnega premoženja in priznanje lastninske pravice na svojem deležu tega premoženja.
SOLASTNIŠTVO IN DAVEK
Bralka je bila solastnica nepremičnine. S pogodbo so se solastniki dogovorili, da bo eden izmed njih dobil določeni delež. Bralka je nato dobila od prevzemnice deleža obrazec za odmero davka od darila ali davka na promet nepremičnin ter kapitalskega dobička, vendar meni, da davka ni dolžna plačati.
Bralka žal ni napisala, kaj je prevzemnica solastniškega deleža dala v zameno za prevzem njenega deleža. Če je bila razdružitev solastnine izvedena tako, da se ni spremenila vrednost tega, kar ima posamezni solastnik, potem davka praviloma ni. Takšen primer je na primer, ko dva solastnika zemljišče razdelita na pol, tako da vsak novi del zemljišča dobi svojo parcelno številko, nato se solastnika dogovorita, da bo prvi postal izključni lastnik enega dela zemljišča, drugi pa drugega dela zemljišča.
Če pa je bralka svoj delež preprosto le prepustila solastnici, je treba plačati davek, in sicer je treba plačati davek na darila, če je bil prenos brezplačen, če pa je bil prenos izveden proti plačilu, pa davek na promet nepremičnin. Davek od kapitalskega dobička se plača le pri plačljivem prenosu, in sicer le v primeru, če je vrednost, za katero se prodaja delež, večja od vrednosti, za katero se je ta delež pridobil. Davek na kapitalski dobiček je tako – poenostavljeno povedano – nekakšen davek na razliko v ceni.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v torek, 10. in 17. novembra, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
