Dobro je vedeti | junij '23

SPORI ZARADI GROBA

Bralka je v hudem sporu z otroki pokojnega partnerja. Niso se namreč mogli dogovoriti, kako bo s pokopom pokojnega, zdaj pa o tem, kdo bo najemnik groba. Bralka je pokojnega hotela pokopati v svoj grob, po več zapletih so ga nato pokopali v nov grob, o katerem hoče odločati sin. Bralka pa bi bila rada najemnica groba in bi postavila spomenik, ki ga je izbrala.

Zdi se, da so spori glede pokopa redki, vendar žal ni tako. Vse pogostejši so, večinoma zaradi tega, ker se je pokojni že desetletja pred smrtjo preselil iz domačega kraja, tako da družinski ali že kar rodbinski grob ni ustrezen, ali ker partner, s katerim je živel pred smrtjo, ni starš otrok. Včasih pride do spora tudi zaradi načina pokopa. Eni bi na primer želeli klasičen pokop, drugi raztros pepela.

Dobro je vedeti | maj '23

Dobro je vedeti

ODPOVED DEDOVANJU

Bralec je po ločitvi od žene pred leti spoznal novo partnerico. Poročila se nista, živita pa skoraj ves čas skupaj. Tako bralčevi otroci kot tudi otroci njegove partnerice so dokaj nenaklonjeni njuni zvezi. Bralec sklepa, da zato, ker jih skrbi, kako bo z dedovanjem. Otroci bi namreč radi, da vse dedujejo le oni. Bralec si sploh ne želi dedovati po partnerici, tudi partnerica si ne želi dedovati po njem. Oba pa bi rada, da se otroci ne bi vtikali v njun odnos zaradi strahu, da bodo prikrajšani pri morebitnem dedovanju.

Dobro je vedeti | april '23

OPOROKA S POGOJEM O PREŽIVLJANJU

Oče in mama sta v oporoki določila, da po smrti vse njuno premoženje preide na enega od treh sinov, in sicer pod pogojem, da do smrti poskrbi zanju v finančnem smislu, saj mama nima pokojnine, oče pa le skromno pokojnino. Sin je poročen in ima dva polnoletna otroka. Očeta zanima, kdo bi bil dolžan finančno poskrbeti zanju, če bi ta sin slučajno umrl prej kot ona dva.

Žal dogovor, kot ga opisuje bralec, nima pravnega učinka. Dogovor o preživljanju mora namreč biti sklenjen v obliki pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta mora biti sklenjena pred notarjem v posebni obliki, to je v obliki notarskega zapisa. Če ni sklenjena na tak način, ni pravno zavezujoča. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca) v zameno za to, drugi (na primer bralec) pa v pogodbi izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene rabi in uživanju nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do njegove smrti.

Dobro je vedeti | marec '23

DEDOVANJE OTROK IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka je imela težko otroštvo. Oče je bil nasilen, še po njeni polnoletnosti je zahteval, da mu izroča ves zasluženi denar. Enako je ravnal tudi z njenimi sorojenci in materjo. Ker otrokom ni pustil, da bi spali v domači hiši, so si na dvorišču postavili svojo hišo. Vendar je bil tudi na tej vpisan oče kot edini lastnik. Po materini smrti se je oče drugič poročil. Z otroki je prekinil vse stike. Oče je pred kratkim umrl. Že pred njim je umrla njegova druga žena, ki je imela hčer, ta pa naj bi podedovala vso zapuščino po svoji mami in po bralkinem očetu. Bralko zanima, ali lahko dedujejo tudi otroci iz prvega zakona.

Dobro je vedeti | februar '23

ZAPUŠČINA VNUKU

Bralka bi rada skupaj z možem premoženje zapustila vnuku, ki je še mladoleten. Otroci so namreč dobro preskrbljeni in ne potrebujejo ničesar. Bralka bi najrajši napisala oporoko, vendar želi, da bi vnuk po njeni smrti ali po smrti njenega moža skrbel za tistega od njiju, ki bo ostal sam. Zanima jo, kako naj to uredita.

Bralka ima več možnosti, vendar se mora najprej pogovoriti z vnukom, kaj je dejansko pripravljen prevzeti nase. Dokler je vnuk mladoleten, ga zastopajo njegovi starši, praviloma pa tudi ne more biti sklenjena pogodba, ki bi ga kakor koli bremenila. S sklepanjem morebitne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z vnukom bi bilo tako treba praviloma počakati do njegove polnoletnosti, nato pa je sklenitev takšne pogodbe odvisna tako od želja in volje bralke in njenega moža kot od želja in volje vnuka.

Dobro je vedeti | januar '23

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Bralka kupuje nepremičnino. V ta namen je prodajalcu že nakazala aro in dogovorila sta se, da bo v dveh mesecih plačala tudi preostanek kupnine, nato pa se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če prodajalec morda vmes umre. Ali se bo sploh še lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica in kaj bodo storili dediči?

Plačilo are praviloma pomeni, da je s tem pogodba sklenjena. Ara je namreč znamenje tega, da so pogodbene obveznosti dogovorjene in dorečene. Vendar se pogosto beseda ara uporablja v drugačnem smislu, in sicer kot skesnina. O skesnini govorimo takrat, kadar se plača dogovorjeni znesek in se hkrati dogovori, da bo kupec prodajalcu pustil ta znesek, če se bo kasneje premislil in ne bo sklenil pogodbe o nakupu nepremičnine. Če pa se premisli prodajalec, pa je ta dolžan kupcu vrniti dvakratnik prejetega zneska, torej najprej sam znesek, potem pa kot kazen za odstop od namena prodaje še enako vrednost. Bistvena razlika med aro in skesnino je torej v tem, da pri ari odstop ni mogoč, pri skesnini pa je mogoče odstopiti proti plačilu določenega zneska.

Dobro je vedeti | december '22

 POSLOVNI DELEŽ NAMESTO STANOVANJA

Pred leti je bralka skupaj z možem na neobičajen način kupila stanovanje na Hrvaškem. Pravzaprav ni kupila stanovanja, pač pa poslovni delež v podjetju, ki je bilo lastnik več stanovanj. Podjetje je šlo kasneje v stečaj, stanovanje pa ni bilo prepisano na bralko. Bralka je s stečajnim upraviteljem sklenila pogodbo, s katero se je ta obvezal, da bo stanovanje prepisal nanjo. Do tega ni prišlo, zato ima bralka občutek, da se stečajni upravitelj izmika. Dodatna težava je, da je podjetje registrirano v Angliji.

Dobro je vedeti | november '22

IZROČILNA POGODBA

Bralec ima dva sinova, prvi živi z družino v bralčevem stanovanju že 30 let brezplačno in brez pogodbe, plačujejo samo stroške. Bralec živi s partnerko drugje. Vsa dela, menjavo strehe bloka, novo fasado, menjavo oken, radiatorjev in podov, je bralec plačal s pomočjo drugega sina, ki živi v svoji hiši. Prav tako sta prvemu sinu oziroma bratu poplačala njegov dolg, tj. približno 10.000 evrov, saj je bil pogosto brez zaposlitve. Bralec je izračunal, da je prvi sin dobil že dovolj, in namerava z izročilno pogodbo dati stanovanje drugemu sinu. Ta bi se tudi zavezal, da bo plačeval očetovo oskrbo v domu, če bo to potrebno. Bralca zanima, kako naj drugi sin brata izseli iz stanovanja. Prvi sin namreč ne bo izvedel za izročilno pogodbo.

Dobro je vedeti | oktober '22

DOBRO PREMISLITE, PREDEN KUPITE

Bralko, staro 88 let, so marca letos po telefonu povabili na predstavitev prehranskih dopolnil, še posebej koristnih za starejše. Ne ve, kje so dobili njeno telefonsko številko, ker je ni v imeniku. Ni šlo za predavanje, saj je bila tam samo ona, pač pa za siljenje v nakup vitaminov, ki naj bi bili praktično čudežni. Cena je bila 830 evrov za šest škatel. Ker bralka ni imela toliko gotovine, so jo prepričali, da je uredila plačilo na obroke prek plačilne kartice. Bralka je doma začela premišljevati, da so jo verjetno ogoljufali, saj je cena zelo visoka, vendar si tega ni upala povedati nikomur, ker jo je bilo sram. Nato je le povedala sinu, ki je zahteval prekinitev pogodbe, vrnila je izdelke, pa so ji zagrozili s tožbo, če ne plača škatle, ki jo je že odprla (za 140 evrov). Zdaj jo iz istega podjetja spet kličejo, da naj pride na predstavitev.

Dobro je vedeti | september '22

HIŠA KOT POSEBNO PREMOŽENJE

Bralec je postal lastnik hiše, še preden je spoznal sedanjo partnerko. Skupaj živita že 25 let in v tem času je bralec s svojimi dohodki hišo v celoti obnovil. Nima otrok, partnerica pa ima iz prejšnje zveze dva otroka, zato ga zanima, kakšna upravičenja imata glede hiše.

Hiša je posebno premoženje našega bralca, saj je postal njen lastnik, še preden je nastala sedanja zveza s partnerico. Posebno premoženje ni predmet delitve ob morebitnem razhodu, tako da partnerica ne bi mogla postati lastnica hiše. Vprašanje pa je, kako bi se obravnavala vlaganja v to hišo. Vlaganja namreč povečujejo vrednost hiše, in ker je bralec vlagal v hišo dohodke, ki jih je imel iz naslova dela v času trajanja zveze, bi partnerica v primeru razhoda lahko zahtevala, da se del teh vlaganj upošteva kot skupno premoženje, in bi vložila zahtevek za izplačilo teh vlaganj v obliki denarja. Otroci, ki jih ima partnerica, pa nimajo nobenih upravičenj do hiše niti do povrnitve vlaganj v to hišo.