Dobro je vedeti | junij '22

IZROČILNA POGODBA

Bralka bi rada sinu prepustila hišo, v kateri si je v zgornjem nadstropju že pred časom uredil stanovanje. Hči že dolgo ne živi več v tej hiši in je bivanje v njej tudi ne zanima. Bralko zanima, kako naj uredi prenos lastništva.

Načinov je več. Poglavitno je, da se bralka najprej odloči, ali bi rada hišo izročila že za časa svojega življenja ali šele po svoji smrti. Delitev premoženja – zapuščine po smrti lastnika je najbolje urediti z oporoko. Ker smo se temu že večkrat posvetili, bomo danes pozornost namenili pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, tako imenovani izročilni pogodbi.

Dobro je vedeti | maj '22

DEDOVANJE PO OPOROKI

Bralec sprašuje, kako naj napiše oporoko. Imel je tri otroke, žal je eden izmed njih že pokojen. Zapustil je dva zdaj že odrasla otroka. Bralec je skupaj z ženo zgradil hišo. Ima tudi vikend in nekaj prihrankov. Pogovarjali so se o tem, da bi v primeru njegove smrti hišo podedoval eden od otrok, drugi bi dedoval vikend, vnuka pa bi dobila prihranke. Žena oziroma mama bi imela pravico do dosmrtnega bivanja v hiši in uporabe vikenda.

Vse, kar je bralec ustvaril skupaj s svojo ženo, je skupno premoženje zakoncev. Praviloma se deli na polovico, tako da vsakemu zakoncu pripada po ena polovica, ne glede na to, kako je vpisano lastništvo v zemljiški knjigi. Se pravi, enako je v primeru, če bi bila vpisana kot solastnika vsak do ene polovice ali pa če je bralec vpisan kot edini lastnik. Vendar pa je glede tega vseeno razlika, ki je pomembna v zapuščinskem postopku. Ker sodišče odloča o dedovanju na podlagi podatkov uradnih evidenc, v primeru nepremičnin so to podatki zemljiške...

Dobro je vedeti | april '22

DEDOVANJE

Bralkini starši so se ob lastninjenju stanovanj odpovedali možnosti odkupa družbenega stanovanja in so to pravico dali njenemu bratu. Brat je odplačal stanovanje družbenemu podjetju, bralka nima dokaza, da so ga vsaj deloma plačali tudi starši. Kasneje so starši bratu podarili še eno parcelo. Po materini smrti ni zapuščinske obravnave, ker naj ne bi bilo zapuščine. Bralko zanima, ali lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža.

Bralka lahko zahteva, da se opravi dedovanje le, če bo lahko dokazala, da obstaja zapuščina po pokojni mami. Ker je brat odkupil stanovanje, je vpisano nanj in ni bilo nikoli v lasti pokojne mame. Tudi parcela, ki jo je brat dobil kot darilo, je vpisana nanj, tako da tudi ta ni vpisana kot lastnina pokojne mame.

Dobro je vedeti | marec '22

ENO STANOVANJE, DVA OTROKA

Bralka je lastnica stanovanja, v katerem živi sama, otroka s svojima družinama živita drugje. Bralka bi rada prepustila stanovanje otrokoma, vsakemu polovico. Če bo zaradi zdravstvenih razlogov morala v dom, jo skrbi, ali bosta otroka lahko razpolagala s stanovanjem, ga bosta lahko oddajala, kdo bo kril stroške …

Bralka ima dve možnosti glede prenosa stanovanja na otroka, prva možnost je, da to stori že zdaj, druga možnost pa je, da do prenosa pride po njeni smrti. Prenos za časa življenja se uredi na primer z darilno pogodbo, pogodbo o preužitku ali izročilno pogodbo. V vseh primerih postaneta otroka že zdaj lastnika stanovanja, bralka pa si lahko izgovori pravico do dosmrtne uporabe stanovanja, se pravi, da lahko ostane v stanovanju, čeprav ni več lastnica.

Dobro je vedeti | feb. '22

NAROČANJE PO TELEFONU

Bralka je nekaj mesecev prejemala ugankarsko revijo s križankami. Bila je prepričana, da jo prejema kar tako, saj sicer križank ni nikoli reševala. Po nekaj mesecih je prejela položnico za plačilo. Klicala je pošiljatelja, ki je pojasnil, da naj bi križanke naročila po telefonu. Bralka je prepričana, da jih ni naročila. Zastavlja se ji vprašanje, kaj naj naredi.

Naročanje po telefonu ali spletu je v zadnjem času vse pogostejši način nakupovanja. Po eni strani je precej udoben, saj omogoča veliko izbiro, nakup pa je mogoče opraviti kar od doma, po drugi strani pa lahko prinese precej veliko razočaranje, ker je stvar drugačna od tistega, kar si kupec predstavlja na podlagi oglasa ali pa se zaplete z dodatnimi stroški in morebitnim vračilom stvari.

Dobro je vedeti | jan. '22

DEDOVANJE PRIŽENJENIH OTROK

Bralec se je pred mnogimi leti poročil. Žena je imela otroke iz prejšnjega razmerja, ki jih ni posvojil, so pa vedno živeli skupaj. Bralec bi rad priženjenim otrokom podaril vrednostne papirje, ki jih ima, prav tako želi, da bi dedovali po njem. Zanima ga, kako naj to uredi in kako visoki so davki. 

V pravnih normah za otroke veljajo dejanski potomci ali posvojenci. Priženjeni otroci nimajo takšnega statusa, saj za njihove starše veljajo biološki starši, se pravi bralčeva žena in moški, s katerim ima otroke. Bralec pa nima pravnega položaja očeta, čeprav so vsa ta leta živeli skupaj in je morda bolj skrbel zanje kot njihov pravi oče. Položaj očeta bi imel le, če bi otroke posvojil.

Dobro je vedeti | dec. '21

POGODBA O PREUŽITKU

Bralec se spomni, da je bilo včasih v navadi, da se je kmetija izročila nasledniku, stari gospodar pa si je izgovoril preužitek. Zanima ga, ali to še vedno obstaja in kako je videti takšen preužitek.

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na svojih določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

Dobro je vedeti | nov. '21

SPREMEMBE V VEČSTANOVANJSKI STAVBI

Bralka je lastnica stanovanja v starejši stavbi, v katero se je vselilo nekaj novih stanovalcev, ki si zelo želijo, da bi imela stavba svoje dvigalo. Radi bi tudi popravili fasado in streho, spremenili sistem ogrevanja in podobno. Bralka je s sedanjim stanjem zadovoljna in se boji, koliko bo stala tako obsežna prenova.

Opisane spremembe in popravila res utegnejo povzročiti velike stroške. V večstanovanjskih objektih so mogoči dogovori o tako velikih spremembah le takrat, ko se z njimi strinja več kot tri četrtine etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Izračunajo se tako, da se praviloma upošteva razmerje med celotno stavbo in velikostjo posameznega stanovanja. Za postopek odločanja o posameznem posegu v stavbo se uporabljajo deleži, kot so vpisani v zemljiški knjigi.

Dobro je vedeti | okt. '21

ZLORABA BANČNE KARTICE

Bralka je pred leti zbolela in stanovalec v sosednjem stanovanju se je ponudil, da bo šel zanjo v lekarno in trgovino. V ta namen mu je dala svojo zdravstveno izkaznico in bančno kartico. Po večdnevnem čakanju je od lastnika stanovanja izvedela, da ne plačuje najemnine in da je dolžan vsem naokoli. Kasneje se je izkazalo, da je bralkino bančno kartico izkoristil tako, da je dvignil ves denar, ki ga je imela na računu. Na sodišču je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bralka pa je zoper njega vložila tožbo za vračilo denarja. Vendar pa ta oseba dejansko nima pravega naslova, pač pa je kot brezdomec prijavljen na naslovu centra za socialno delo, kjer pa mu vabila sodišča ne morejo vročiti. Bralko zanima, ali sodišče lahko izda sodbo na podlagi izostanka tožene osebe in kako sploh poteka tak postopek.

Dobro je vedeti | sep. '21

DEDOVANJE MED SOROJENCI

Bralka pričakuje, da bo dedovala skupaj s sestro in bratom. Pogovarjali so se, da bi si hišo razdelili tako, da bi vsak dobil eno tretjino, oziroma bi se dogovorili, da vsak lahko uporablja vse, če pa to ne bo šlo, pa bi kasneje hišo prodali in si razdelili kupnino. Zanima jo, ali je tak dogovor mogoče skleniti na zapuščinski obravnavi ali pa morajo glede tega k notarju.

V okviru zapuščinskega postopka je mogoče skleniti tako imenovani dedni dogovor. Sodelovanje notarja ni potrebno, ker se dedni dogovor sklene na sodišču.