SVETUJEJO VAM

POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Bralka namerava skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Po eni strani zato, ker želi formalizirati dejstvo, da zanjo skrbi predvsem mlajša hči, po drugi pa želi s to pogodbo preprečiti, da bi starejša hči po njeni smrti dedovala hišo, v kateri prebiva skupaj z mlajšo hčerko in njeno družino. Bralko zanima, ali je to v redu in kaj mora storiti.

Zakon določa, da se s pogodbo o dosmrtnem preživljanju preživljavec (mlajša bralkina hči) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca – bralko), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (na primer hišo, v kateri živi bralka skupaj z mlajšo hčerjo in njeno družino), pri čemer je izročitev premoženja odložena do smrti izročitelja.

SVETUJEJO VAM

ČEZMEREN HRUP

Bralka stanuje v neposredni bližini srednje šole, na kateri izvajajo tudi pouk za program gozdarstva. To pomeni vsakodnevno žaganje z motornimi žagami in prevoze z velikimi traktorji. Pripravljajo skladovnice drv, ki jih nato odpeljejo različni odjemalci. Bralka meni, da gre za dodatno dejavnost šole, ki verjetno s prakso dijakov nima veliko skupnega. Piše, da se na družinskem odprtem dvorišču ni mogoče zadrževati, saj je hrup tako glasen, da se niti med seboj ne morejo pogovarjati, poleg tega jim povzroča donenje v ušesih in posledično v celotni glavi. Okna stanovanjskih hiš morajo imeti vedno zaprta, kljub temu se nadležni zvoki slišijo v notranjost. Navaja še, da so o tem obvestili ravnatelja, ki se strinja, da je hrupa preveč, in je obljubil, da bodo zgradili zvočni zid. Te obljube do danes še ni izpolnil. Bralko zanima, kako naj sproži uradni postopek za zmanjšanje hrupa, koga naj kontaktira in kakšna je zakonska podlaga za uveljavljanje čezmernega hrupa.

SVETUJEJO VAM

PRODAJA OD VRAT DO VRAT

Bralec opisuje, da so se v naselju, kjer živi, kar naenkrat pojavili izvajalci optičnega omrežja. Prav na hitro se je moral odločati o priklopu in podpisati soglasje. Kasneje je ponudbo preveril na spletu in ugotovil, da na videz poceni izvedba še ne pomeni poceni rešitve za upokojence. Odkril je kup dodatnih stroškov, navsezadnje celo obvezo, da podpiše služnostno pogodbo in jo overi. Pravi, da mu nič ne pomeni »svetlobna hitrost« interneta in hitrejše igranje igric, če je vse to povezano s povečanjem stroškov in tehnologijo, ki je niti ne potrebuje.

Svetujejo vam

DOPLAČEVANJE BIVANJA V DOMU

Bralec piše, da bo verjetno potreboval nastanitev v domu za starejše, vendar ga skrbi, kako bo plačeval oskrbo, saj ima majhno pokojnino. S sinom je v sporu in že dolgo nimata stikov. Zanima ga, ali je sin morda dolžan prispevati za njegovo preživljanje oziroma ali bo to storila občina.

Kako se bo razvil sistem dolgotrajne oskrbe, je težko napovedovati. Trenutno je največja težava ta, da je prostora v domovih za starejše bistveno manj, kot je zanimanja za sprejem. Če bo bralec sprejet v dom starejših, sta v prvi vrsti vir za plačilo njegova pokojnina in zavarovanje za primer dolgotrajne oskrbe. Nadalje pa je seveda zavezanec za plačilo tudi njegov sin. Zakon namreč določa, da mora polnoleten otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kolikor časa so starši dejansko preživljali njega. Zakon določa še, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

Svetujejo vam

PRODAJA SOLASTNIŠKEGA DELEŽA

Bralec ima v solasti hišo, ki so jo z več solastniki dobili v postopku denacionalizacije po svojih prednikih. Razen enega so se vsi sporazumeli, da bi hišo prodali. Solastnik, ki prodaji nasprotuje, ima sicer zelo majhen delež. K prodaji bi bil pripravljen pristopiti le, če bi dobil zelo visoko plačilo, ki je nesorazmerno glede na njegov solastniški delež. Bralca zanima, ali ga lahko kako prisilijo k prodaji njegovega malega deleža.

Solastnika ni mogoče prisiliti, da proda svoj delež, če tega ne želi storiti. Bralec in drugi solastniki torej lahko prodajo vse svoje solastniške deleže, če le najdejo kupca. V nasprotnem primeru pa morajo pred sodiščem začeti postopek za delitev solastnine.

Svetujejo vam

TEŽAVE PRI SOLASTNIŠTVU HIŠE

Naša bralka je solastnica hiše, v kateri je stanovala do odhoda v dom starejših. Po nekaj mesecih se je oglasila tam, ker je želela iz stanovanja vzeti nekaj stvari, vendar v hišo ni mogla vstopiti, saj so bila zamenjana vrata z novo ključavnico. Ko je za pojasnilo klicala solastnico, ji je ta povedala, da so v hiši zdaj njene stvari in ji dovoli vstop v hišo le takrat, ko bo tudi ona tam. Zahteva, da naj obisk vsakokrat napove vnaprej.

Solastnica ni ravnala prav. Naša bralka ima, čeprav zdaj biva v domu starejših, še vedno pravico, da kadar koli vstopi v svojo hišo in ima v njej tudi svoje stvari. Pravice, ki jih ima solastnik, niso vezane na to, kje dejansko prebiva, pač pa so to upravičenja, ki jih ima vsak solastnik iz naslova solastninske pravice.

Svetujejo vam

NAKUPI PO TELEFONU ALI SPLETU

Bralko so pred dnevi klicali z neznane telefonske številke. Oseba se je predstavila kot predstavnica podjetja, ki ponuja zelo ugodno dobavo prehranskih dopolnil. Ker je bila sogovornica zelo vztrajna, se je bralka odločila, da naroči ponujene izdelke. Kmalu je obžalovala svojo odločitev, naročilo je hotela preklicati, vendar se na njene klice niso odzvali. Zdaj jo skrbi, kaj naj naredi in kaj bodo storili s podatki njene kreditne kartice, ki jim jih je dala.

SVETUJEJO VAM 

KAKO VARNO ODDATI STANOVANJE

Bralka ima dve stanovanji. Že dolgo razmišlja, da bi eno oddala v najem, ker ima zdaj z njim le stroške. Skrbi pa jo, ker ima znanka z najemnikom precej neprijetne izkušnje. Zanima jo, kaj naj naredi, da se bo čim bolj zavarovala.

Če bralka stanovanja ne uporablja, ima z njim zagotovo stroške. Plačilo za upravnika, skupne stroške bloka in podobno se le malo razlikuje, če je stanovanje prazno ali pa če v njem kdo živi. Večja razlika je na primer pri strošku elektrike in vode, če ima stanovanje svoje števce, vendar je tudi pri tem treba plačevati vsaj omrežnino in priključnino.

DOBRO JE VEDETI

ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU

Bralka je slabega zdravja. Sama pri sebi se je odločila, kaj je pri zdravljenju zanjo sprejemljivo in kaj ne ter kako daleč naj gre njena medicinska oskrba. O tem se je pogovorila tudi z možem in otroki. Občutek ima, da so eni sprejeli njene odločitve, drugi ne. Predvsem najstarejša hči si nekako zatiska oči pred tem, da je mama bolna, in tega noče sprejeti. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če sama ne bi mogla več odločati o svojem zdravljenju in bi se svojci glede tega med seboj sprli.

DOBRO JE VEDETI

DEL HIŠE JE NA SOSEDNJEM ZEMLJIŠČU

Bralka je skupaj z možem pred skoraj petdesetimi leti zgradila hišo, zanjo je pridobila vsa potrebna dovoljenja. Pred nekaj leti pa je ugotovila, da je hiša dejansko postavljena tako, da del sega na sosednje zemljišče. To je v solasti več oseb, ki za to dejstvo niso vedele, saj tega zemljišča niti ne uporabljajo. Zdaj pa so nekateri izrazili zahtevo, da naj odkupi ta del zemljišča za precejšnjo ceno, ali pa bodo zahtevali, da odstrani hišo. Bralko skrbi, kaj lahko naredi.