Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
LEGALIZACIJA OBJEKTA
Bralka opisuje, da je bila ob hiši drvarnica, na kateri so zgradili nadstrešek. Nadstrešek so kasneje zasteklili, tako da je postal zimski vrt. Prvotna drvarnica pod zimskim vrtom pa je zdaj klet. Bralko zanima, kaj mora narediti, da bo takšen objekt legalen.
Do nedavnega je bilo mogoče za takšne objekte pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Od decembra lani pa je zadeva malce kompleksnejša, ker je ustavno sodišče zadržalo izvajanje delov zakona, ki so se nanašali na tovrstne načine legalizacije. Trenutno je mogoče dobiti le klasično gradbeno dovoljenje.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
RAZDELITEV PREMOŽENJA PO LOČITVI
Bralka je s prvim možem na zemljišču, ki so ji ga dali starši, zgradila hišo. Po ločitvi je hiša pripadla bralki. Čez nekaj let se je drugič poročila in mož se je priselil k njej v to hišo. Kasneje sta skupaj kupila še vikend na morju. Žal tudi ta zakon ni uspešen in bralka se namerava ločiti. Drugi mož ji razlaga, da tokrat hiša ne bo ostala njej, češ da je tudi on vlagal v obnovo in da zato hiša pripada tudi njemu. Glede vikenda pa se sploh noče pogovarjati in misli, da je v celoti njegov. Bralko skrbi, kako bo s tem. Ne bi rada izgubila vsega, vendar pa tudi v zakonu ne bi rada vztrajala le zaradi tega, ker imata skupno premoženje.
-
Reportaža
V Makedonijo sva se odpravila kot v časih nekdanje skupne države. Z letalom iz Ljubljane, z avtomobilom iz Skopja prek Tetova do Ohrida in iz Ohrida prek Bitole in Prilepa nazaj do Skopja. Konec oktobra so naju pričakali sonce in poznopoletne temperature. Ni čudno, da je v makedonski zastavi veliko sonce.
V Ohridu je na klopi v parku pred starodavno cerkvijo sv. Sofije sedel starejši gospod. Ko je naju je videl, kako na telefonu iščeva podatke o tem, kaj sploh gledava, je pristopil k nama s širokim nasmehom in angleškim pozdravom ter ponudbo, da nama lahko kaj pove o cerkvi. Odgovorila sva mu v srbohrvaščini, jeziku, ki ga danes ni več, on pa nama s spomini na to, kako je desetletja delal za slovenski Kompas. Vsak teden je sprejel novo skupino potnikov iz Slovenije, jim razkazal največje bisere mesta, ki se ponaša tako z zgodovinskimi biseri kot tudi s tistimi pravimi biseri za ogrlice.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti
PRIPOSESTVOVANA POT
Bralec je pred 23 leti kupil kmetijsko zemljišče. V kupni pogodbi, ki je bila potrjena pri notarju, je vpisan člen o dostopu do glavne ceste čez majhno dovozno pot, zarisano v načrtu: »Kupec si zagotavlja pravico, prodajalka pa mu priznava služnost vožnje z vsemi vozili in hoje čez parcelo 3 m x 20 m vpisano pri vl. št. k. o. ... v korist vsakokratnega lastnika parcelne št. ...« Prejšnja lastnica je omenjeno parcelo skupaj s še eno gradbeno parcelo podarila svojemu sorodniku. Bralec je novemu lastniku predlagal, da bi omenjeno služnost vpisala kot služnost še v zemljiško knjigo. Sedanji lastnik tega noče, čeprav so po tej poti napeljani tudi vodovod, kabel za telefon in kabelsko omrežje. Bralca zanima, kako naj to uredi. Skrbi ga tudi, kaj bo, če novi sosed proda zemljišče.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
DOLOČANJE MEJE MED PARCELAMA
Bralka navaja, da je med njo in sosedi prišlo do spora o poteku meje med parcelami. Bralka skupaj s svojo družino že vse življenje uporablja zemljišče do sosedove škarpe, geometer, ki naj bi odmeril mejo, pa je določil, da poteka katastrska meja približno meter stran od škarpe. Bralka se s tem ne strinja. Zanima jo, kaj lahko naredi, da se bo meja določila tako, kot je bila od vedno.
Bralka govori o postopku ureditve meje. Pri tem postopku geometer najprej izdela elaborat ureditve meje, nato pa brez sodelovanja sosedov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, da ugotovi potek katastrske meje. Geodet pri tem lahko označi potek meje. Potem ko ugotovi potek katastrske meje glede na katastrske podatke, izvede tako imenovano mejno obravnavo. To pomeni, da povabi vse lastnike zemljišč, med katerimi se ureja meja, in jih pozove, da pokažejo potek meje v naravi, ter jih seznani s tem, kako poteka meja glede na podatke katastra.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti | december '23
STIKI VNUKA S STARIMI STARŠI
Bralka nam je zaupala žalostno družinsko zgodbo. Sin in snaha (bila sta v zunajzakonskem razmerju) sta se precej »burno« razšla. Snaha se je odselila na drugi konec države in s sabo odpeljala štiriletnega vnuka. Babica in dedek z njim že več kot pol leta nimata nobenih stikov, sam je še premajhen, da bi telefoniral, snaha večinoma ne odgovarja na klice ali najde izgovor, zakaj ne moreta govoriti z vnukom. Zabrusila jima je celo, naj ju pustita na miru. Tudi sin ga je v tem času videl samo dvakrat. Vnuk je bil na babico in dedka zelo navezan, saj je bil pri njiju večkrat v varstvu, tudi prespal je pri njiju. Zelo ga pogrešata in zagotovo tudi on njiju, pravi bralka. Zato jo zanima, kakšne pravice sploh imata z možem kot babica in dedek in kako jih lahko uveljavljata.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti | november '23
Dobro je vedeti
PRODAJA DEDNEGA DELEŽA
Ob dedovanju so se bralka in njeni bratje dogovorili, da bodo imeli predkupno pravico, če bi se kdo od njih kdaj odločil, da proda svoj delež, ki ga je pridobil na kmetiji. Zavezali so se tudi, da bodo skupaj še naprej obdelovali kmetijo. Brat kmetije ne obdeluje več. Svoj delež hoče prodati. Bralka bi rada to preprečila, saj si ne želi, da bi na kmetijo prišel še kdo drug.
Bralka ima dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko poskrbi, da kmetija oziroma bratov del ne bo prodan komu tretjemu. Predkupno pravico ima tako na podlagi dednega dogovora kot tudi na podlagi dejstva, da je solastnica. Solastnik ima namreč vedno predkupno pravico, ne glede na to, ali je to dogovorjeno s pogodbo ali ne. Če bo brat prodajal svoj delež na posamezni parceli ali na vseh parcelah, mora o tem obvestiti druge solastnike. Kot predkupne upravičence jih mora o prodaji obvestiti pisno s priporočeno pošto. Navesti mora tudi pogoje prodaje ter jim ponuditi, da lahko nepremičnino kupijo pod enakimi pogoji.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti
DEDOVANJE NOVE SNAHE
Bralkin sin se je pred leti ločil. Z njim sta v stanovanju, ki je v njeni hiši, ostala njegova sinova, hči pa se je preselila k materi, bivši sinovi ženi. Sin se je nato vnovič poročil in zdaj namerava urediti mansardo v bralkini hiši. Bralko pa skrbi, ali bo nova snaha dedovala po njem, če bi umrl pred njo, in tako prikrajšala bralkine vnuke. Zanima jo tudi, ali bo sedanja snaha lahko uveljavila nujni dedni delež ali se mu odpovedala ter kako je s tako imenovano predporočno pogodbo.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti | september '23
PRAVICA DO ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU
Bralka je hudo zbolela. Občutek ima, da ji nobeno zdravljenje ne pomaga in da je vse skupaj le mučno poskušanje podaljševanja njenega življenja. Z zdravniki se je že večkrat pogovarjala o tem, da se ne bi več zdravila. Svojci temu nasprotujejo, predvsem pa ji poskušajo vzbuditi občutek, da se ne sme vdati in da je nekako dolžna, da se zdravi, ne glede na to, kako se sama pri tem počuti.
Pravico do odločanja o zdravljenju ima le bralka in ne morda njeni svojci ali zdravniki. Bralka je tista, ki sme edina odločati o tem, ali se bo zdravila in na kakšen način.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
SPREMEMBA MEJE
Bralka je podedovala posestvo, ki ga sestavlja več parcel. Posestvo je v družinski lasti že več generacij. Vsa leta pri uporabi parcel ni bilo nobenih težav, pred časom pa je sosednje zemljišče kupil nov lastnik, ki zahteva, da se meja spremeni. Trdi namreč, da naj bi meja potekala bistveno bolj v posest naše bralke. Zanima jo, kako naj uredijo mejo.
Mejni spori so eni neprijetnejših sporov med sosedi. Navadno eden izmed sosedov želi, da se stanje, kakršno je bilo, spremeni, tako da se spremeni dosedanji potek meje. Dostikrat se tudi katastrska meja, to je tista meja, ki je zapisana na geodetski upravi, in meja, kot poteka v naravi, razlikujeta. Eden izmed razlogov je v nenatančnosti meritev, ki so bile opravljene na primer pred desetletji ali celo stoletje in več nazaj, drugi pa, da so se preprosto nepremičnine začele drugače uživati, včasih v dogovoru med sosedi, včasih brez tega dogovora.