NEZADOVOLJSTVO Z UPRAVNIKOM

Bralko zelo jezita odnos, ki ga ima upravnik njenega bloka do vzdrževanja skupnih prostorov, in tudi način delitve stroškov. Meni, da ni skrben, da se ne drži dogovorjenega, da nerazumljivo in morda tudi neupravičeno obračunava različne zadeve. Težava pa je, da je v bloku dosti najemnikov, ki jim niti ni mar. Bralko zanima, kako naj zamenjajo upravnika, še raje pa bi videla, da upravnika sploh ne bi imeli.

Le redke so stanovanjske stavbe, pri katerih upravnik ni obvezen. Če ima večstanovanjska stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov (stanovanj), morajo etažni lastniki določiti upravnika. Glede na to bralka ne bo mogla doseči, da stavba, v kateri živi, ne bi imela upravnika. Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje nepremičnin. V večstanovanjskih stavbah, kjer ustanovitev rezervnega sklada ni obvezna, je lahko upravnik tudi eden od etažnih lastnikov te stavbe.

TEŽAVE S SOLASTNICO

Bralec je solastnik 3/5 nepremičnine. Preostali del (2/5) je v solasti solastnice, ki se za nepremičnino ne zanima in noče izvesti niti nujnih popravil, da ne bi hiša propadala. Podira se tudi kozolec, njive in travniki se zaraščajo. Bralec se je oglasil pri solastnici, pa mu ni hotela niti odpreti vrat. Bralec je tudi mejaš teh nepremičnin in ga zato vse skupaj še bolj zadeva. Zanima ga, kako naj izplača solastnico.

Imetništvo stvari v solastnini velikokrat povzroča razne težave. Iz predpisov izhaja, da je vsak solastnik upravičen uporabljati nepremičnino v skladu s svojim solastniškim deležem. Če ima torej nekdo 3/5 in drugi 2/5, je prvi upravičen uporabljati nepremičnino malce več kot drugi. Žal pa ni jasno, kaj sme kdo uporabljati in kako naj to uporablja. To je stvar dogovora med solastniki. Če dogovor ni mogoč, ga nadomesti odločitev sodišča. Enako velja tudi glede vzdrževanja nepremičnine in stroškov, ki so vezani na nepremičnino. Tisti, ki ima večji solastniški delež, prispeva več, tisti, ki ima manjši delež, prispeva manj, oba pač v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Stvari pa se zelo zapletejo tedaj, kadar nekdo poskuša uporabljati celotno nepremičnino, čeprav je le eden od solastnikov, ali pa če se za nepremičnino sploh ne zanima in tudi drugim onemogoča uporabo nepremičnine.

DOBRO JE VEDETI

PRAVICA DO BIVANJA V SINOVEM STANOVANJU

Bralka živi v hiši, ki je v lasti sina. Pred leti sta tako bivši mož kot sin podpisala soglasje, s katerim ji to dovoljujeta. Pravzaprav sta podpisala kratek zapis, v katerem je navedeno, da je bralki za nedoločen čas dovoljena uporaba stanovanje skupaj z vso opremo in da ji za to ni treba plačevati nobene najemnine. Bralko zanima, ali je dokument pravno veljaven in ali bo lahko živela v stanovanju tudi v primeru, če sin stanovanje proda.

DOBRO JE VEDETI

LASTNIŠTVO IN DEDOVANJE STANOVANJA

Bralec je skupaj s pokojno ženo v času trajanja zakonske zveze kupil stanovanje, ki je bilo po njunem dogovoru vpisano na njegovo ime. Po ženini smrti ni prišlo do postopka dedovanja. Hčerki mu ne oporekata pravice do stanovanja, v katerem še vedno živi, niti ne zahtevata ničesar v zvezi s tem. Bralca pa zanima, ali lahko prosto razpolaga s stanovanjem ali imata hčerki kakšno pravico v zvezi s tem. Zanima ga tudi, kako bo z dedovanjem po njegovi smrti.

DOBRO JE VEDETI

DOLOČITEV MEJE

Bralko zelo jezi, da sosed vse bolj posega na njeno zemljišče. Začelo se je s košnjo, nato je začel saditi grmičke, zdaj razlaga, da bo del še ogradil. Po bralkinem prepričanju vse to počne na njeni strani meje. Mejnikov ni več, se pa bralka spominja, da je še do nedavnega razmejeval parceli navaden večji kamen, ki pa so ga njeni starši in takratni sosed šteli za mejni kamen. Bralka bi rada pokazala sosedu, da se je razširil na njen del parcele, in dosegla, da se umakne.

ČLANSTVO V KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI

Bralka je stara 82 let in že 30 let ne obdeluje več kmetije. Poseduje le dva hektarja njiv in travnikov ter tri hektarje gozda, kljub temu vsako leto prejme položnico za plačilo prispevka za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Bralka meni, da ni nobenega razloga, da mora plačevati članarino, in bi rada izstopila iz zbornice.

 Žal je odgovor zelo preprost: zakon določa obvezno članstvo vseh fizičnih in pravnih oseb, ki so lastniki, zakupniki, uživalci ali imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije in katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (167 evrov). Gre za katastrski in ne za dejanski dohodek od kmetije oziroma kmetijskih zemljišč. Ker je omejitev postavljena tako nizko, ima zbornica več kot 100.000 obveznih članov. Druge zbornice imajo le prostovoljne člane, kmetijsko-gozdarska zbornica pa je ena redkih, za katero zakonodajalec vztraja pri tem, da je članstvo v njej obvezno, čeprav člani dejansko nimajo enakih poklicnih interesov in je njihova edina skupna točka, da so lastniki, zakupniki, uživalci oziroma imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov.

Dobro je vedeti

DELITEV HIŠE PO LOČITVI

Bralka je napisala, da je bil sin lastnik stanovanja, pri nakupu sta mu skupaj z možem pomagala. Potem ko je spoznal sedanjo ženo, je stanovanje prodal in kupnino vložil v novo hišo, zemljišče za hišo sta kupila bralka in njen mož. Žena za hišo finančno ni prispevala, posojilo je najel sin, kot lastnika nepremičnine pa sta se vpisala oba z ženo (vsak do ½). Zdaj se ločujeta in snaha zahteva polovico hiše. Sin bi jo rad izplačal, tako da bi sam postal lastnik celotne hiše in bi tudi prevzel odplačilo kredita, ki se tako ali tako glasi nanj. Bralko zanima, ali je snaha res upravičena do vrednosti polovice hiše in ali se lahko njun vložek v hišo in sinovo stanovanje odšteje od snahine zahteve.

LEGALIZACIJA OBJEKTA

Bralka opisuje, da je bila ob hiši drvarnica, na kateri so zgradili nadstrešek. Nadstrešek so kasneje zasteklili, tako da je postal zimski vrt. Prvotna drvarnica pod zimskim vrtom pa je zdaj klet. Bralko zanima, kaj mora narediti, da bo takšen objekt legalen.

Do nedavnega je bilo mogoče za takšne objekte pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Od decembra lani pa je zadeva malce kompleksnejša, ker je ustavno sodišče zadržalo izvajanje delov zakona, ki so se nanašali na tovrstne načine legalizacije. Trenutno je mogoče dobiti le klasično gradbeno dovoljenje.

RAZDELITEV PREMOŽENJA PO LOČITVI

Bralka je s prvim možem na zemljišču, ki so ji ga dali starši, zgradila hišo. Po ločitvi je hiša pripadla bralki. Čez nekaj let se je drugič poročila in mož se je priselil k njej v to hišo. Kasneje sta skupaj kupila še vikend na morju. Žal tudi ta zakon ni uspešen in bralka se namerava ločiti. Drugi mož ji razlaga, da tokrat hiša ne bo ostala njej, češ da je tudi on vlagal v obnovo in da zato hiša pripada tudi njemu. Glede vikenda pa se sploh noče pogovarjati in misli, da je v celoti njegov. Bralko skrbi, kako bo s tem. Ne bi rada izgubila vsega, vendar pa tudi v zakonu ne bi rada vztrajala le zaradi tega, ker imata skupno premoženje.