Svetujejo vam

DOPLAČEVANJE BIVANJA V DOMU

Bralec piše, da bo verjetno potreboval nastanitev v domu za starejše, vendar ga skrbi, kako bo plačeval oskrbo, saj ima majhno pokojnino. S sinom je v sporu in že dolgo nimata stikov. Zanima ga, ali je sin morda dolžan prispevati za njegovo preživljanje oziroma ali bo to storila občina.

Kako se bo razvil sistem dolgotrajne oskrbe, je težko napovedovati. Trenutno je največja težava ta, da je prostora v domovih za starejše bistveno manj, kot je zanimanja za sprejem. Če bo bralec sprejet v dom starejših, sta v prvi vrsti vir za plačilo njegova pokojnina in zavarovanje za primer dolgotrajne oskrbe. Nadalje pa je seveda zavezanec za plačilo tudi njegov sin. Zakon namreč določa, da mora polnoleten otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kolikor časa so starši dejansko preživljali njega. Zakon določa še, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

Svetujejo vam

PRODAJA SOLASTNIŠKEGA DELEŽA

Bralec ima v solasti hišo, ki so jo z več solastniki dobili v postopku denacionalizacije po svojih prednikih. Razen enega so se vsi sporazumeli, da bi hišo prodali. Solastnik, ki prodaji nasprotuje, ima sicer zelo majhen delež. K prodaji bi bil pripravljen pristopiti le, če bi dobil zelo visoko plačilo, ki je nesorazmerno glede na njegov solastniški delež. Bralca zanima, ali ga lahko kako prisilijo k prodaji njegovega malega deleža.

Solastnika ni mogoče prisiliti, da proda svoj delež, če tega ne želi storiti. Bralec in drugi solastniki torej lahko prodajo vse svoje solastniške deleže, če le najdejo kupca. V nasprotnem primeru pa morajo pred sodiščem začeti postopek za delitev solastnine.

Svetujejo vam

TEŽAVE PRI SOLASTNIŠTVU HIŠE

Naša bralka je solastnica hiše, v kateri je stanovala do odhoda v dom starejših. Po nekaj mesecih se je oglasila tam, ker je želela iz stanovanja vzeti nekaj stvari, vendar v hišo ni mogla vstopiti, saj so bila zamenjana vrata z novo ključavnico. Ko je za pojasnilo klicala solastnico, ji je ta povedala, da so v hiši zdaj njene stvari in ji dovoli vstop v hišo le takrat, ko bo tudi ona tam. Zahteva, da naj obisk vsakokrat napove vnaprej.

Solastnica ni ravnala prav. Naša bralka ima, čeprav zdaj biva v domu starejših, še vedno pravico, da kadar koli vstopi v svojo hišo in ima v njej tudi svoje stvari. Pravice, ki jih ima solastnik, niso vezane na to, kje dejansko prebiva, pač pa so to upravičenja, ki jih ima vsak solastnik iz naslova solastninske pravice.

Svetujejo vam

NAKUPI PO TELEFONU ALI SPLETU

Bralko so pred dnevi klicali z neznane telefonske številke. Oseba se je predstavila kot predstavnica podjetja, ki ponuja zelo ugodno dobavo prehranskih dopolnil. Ker je bila sogovornica zelo vztrajna, se je bralka odločila, da naroči ponujene izdelke. Kmalu je obžalovala svojo odločitev, naročilo je hotela preklicati, vendar se na njene klice niso odzvali. Zdaj jo skrbi, kaj naj naredi in kaj bodo storili s podatki njene kreditne kartice, ki jim jih je dala.

SVETUJEJO VAM 

KAKO VARNO ODDATI STANOVANJE

Bralka ima dve stanovanji. Že dolgo razmišlja, da bi eno oddala v najem, ker ima zdaj z njim le stroške. Skrbi pa jo, ker ima znanka z najemnikom precej neprijetne izkušnje. Zanima jo, kaj naj naredi, da se bo čim bolj zavarovala.

Če bralka stanovanja ne uporablja, ima z njim zagotovo stroške. Plačilo za upravnika, skupne stroške bloka in podobno se le malo razlikuje, če je stanovanje prazno ali pa če v njem kdo živi. Večja razlika je na primer pri strošku elektrike in vode, če ima stanovanje svoje števce, vendar je tudi pri tem treba plačevati vsaj omrežnino in priključnino.

DOBRO JE VEDETI

ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU

Bralka je slabega zdravja. Sama pri sebi se je odločila, kaj je pri zdravljenju zanjo sprejemljivo in kaj ne ter kako daleč naj gre njena medicinska oskrba. O tem se je pogovorila tudi z možem in otroki. Občutek ima, da so eni sprejeli njene odločitve, drugi ne. Predvsem najstarejša hči si nekako zatiska oči pred tem, da je mama bolna, in tega noče sprejeti. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če sama ne bi mogla več odločati o svojem zdravljenju in bi se svojci glede tega med seboj sprli.

DOBRO JE VEDETI

DEL HIŠE JE NA SOSEDNJEM ZEMLJIŠČU

Bralka je skupaj z možem pred skoraj petdesetimi leti zgradila hišo, zanjo je pridobila vsa potrebna dovoljenja. Pred nekaj leti pa je ugotovila, da je hiša dejansko postavljena tako, da del sega na sosednje zemljišče. To je v solasti več oseb, ki za to dejstvo niso vedele, saj tega zemljišča niti ne uporabljajo. Zdaj pa so nekateri izrazili zahtevo, da naj odkupi ta del zemljišča za precejšnjo ceno, ali pa bodo zahtevali, da odstrani hišo. Bralko skrbi, kaj lahko naredi. 

SVETUJEJO VAM

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Bralka se razhaja z možem. Predvideva, da bo ločitev naporna in tudi zelo zahtevna. Do zdaj je delala doma in pomagala možu v njegovem podjetju. Boji se, da ne bo imela sredstev, da bi si lahko privoščila pomoč odvetnika. Zanima jo, kaj lahko stori.

V takšnem primeru bi vsekakor svetoval, da zaprosi za brezplačno pravno pomoč. To je poseben ukrep, pri katerem država iz proračuna pokrije stroške za odvetniško delo, za sodne takse in tudi za delo izvedencev, če je to potrebno. Na ta način se poskuša zagotoviti možnost ustreznega sodnega varstva in uveljavljanja pravic v sodnih postopkih tudi osebam, ki si tega sicer finančno ne bi mogle privoščiti.

SLUŽNOST STANOVANJA

Bralka piše, da ima dosmrtno služnostno pravico stanovanja v hiši, ki pa je v slabem stanju. Bralka bi se zato izselila, morda v dom starejših. Zanima jo, ali ji je lastnica stavbe, v kateri ima to svoje služnostno stanovanje, dolžna plačati kakšno odmeno ali odškodnino, če se odloči in opusti služnost, ki jo ima.

 Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Vsebuje tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše. To pomeni, da ima bralka pravico, da stanovanje uporablja sama oziroma skupaj s svojo družino, dokler to želi. Izvrševanje služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo, tako da stanovanja bralka ne bi mogla dati na primer v uporabo ali najem komu drugemu. Le ona sama ga lahko uporablja.

DOBRO JE VEDETI

LASTNIŠTVO STANOVANJA PO RAZVEZI

Bralka se je že pred več kot 15 leti ločila od tedanjega moža. V času zakona sta kupila stanovanje, ki je v zemljiški knjigi napisano samo na moža. Ker je imela obrt, je zaslužila več kot mož. Ob razvezi nista delila premoženja, po nekakšnem tihem dogovoru je mož ostal v stanovanju, bralka pa se je preselila v hišo, ki jo je podedovala po starših. Bralka ne bi rada ponovno začela sporov z bivšim možem, sedanji partner pa jo nagovarja, da ji pripada tudi stanovanje in naj to uredi. Otroci se o tem nočejo pogovarjati.