Dobro je vedeti | dec. '19

DOLGOVI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Bralec in sin sta solastnika hiše. Sin ima s. p., a ni preveč uspešen pri poslovanju, saj ga terja kar nekaj upnikov. Sin zagotavlja, da njegove težave ne morejo vplivati na lastništvo hiše, ker naj bi za svoje odgovornosti odgovarjal le kot podjetnik. A bralca vseeno skrbi.

Bralec je upravičeno zaskrbljen. Oseba, ki se registrira kot samostojni podjetnik (s. p.), sicer prvenstveno praviloma poplačuje svoje obveznosti iz poslovnega kapitala, če pa ta ni zadosten, odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, se pravi, da lahko upniki posežejo tudi na solastniški delež na hiši, ki ga ima. Družbenik pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali delničar v delniški družbi (d. d.) pa odgovarja le s tem, kar je vplačal kapitala. Če je d. o. o. prezadolžen, upniki praviloma ne morejo poseči na premoženje družbenikov, če pa s. p. naredi več dolgov, kot ima podjetniškega kapitala, pa lahko upniki posežejo na njegovo osebno premoženje.

Dobro je vedeti | nov. '19

MAMINE FINANCE

Bralec piše, da je mama zbolela za demenco. Zanjo sicer izmenično skrbita s sestro, vendar je sestra formalna skrbnica in s tem pooblaščena za razpolaganje z maminim denarjem. Odkar je postala skrbnica, bralcu ne želi povedati nič o maminem finančnem stanju in se sklicuje na to, da tega ne sme povedati. Bralec bi vseeno rad vedel, kako je z maminimi financami, saj ga skrbi, kako sestra gospodari z denarjem in kaj sploh z njim plačuje. Obrnil se je tudi na center za socialno delo, kjer pa so mu povedali le to, da je vse v redu. Podatkov mu niso hoteli dati.

Dobro je vedeti | okt. '19

STANOVANJE KOT DARILO

Bralka bi rada nečakinji zapustila stanovanje. Zanima jo, kako lahko to stori in kolikšen davek bo morala nečakinja plačati.

Najprej se mora bralka odločiti, ali želi, da nečakinja že zdaj postane lastnica, ali pa želi, da postane lastnica po njeni smrti.

Če bralka napiše oporoko, bo nečakinja postala lastnica stanovanja z dnem bralkine smrti. Če pa skleneta darilno pogodbo, bo nečakinja praviloma postala lastnica stanovanja z dnem podpisa te pogodbe. Zato je smiselno, da se v isti pogodbi dogovori pravica preužitka v korist bralke in se vpiše v zemljiško knjigo, sicer bralka nima več pravnega naslova za prebivanje v stanovanju.

Dobro je vedeti | sep. '19

 PRODAJA VNUKOVE DEDIŠČINE

Kot piše bralka, je njen pokojni mož premoženje zapustil vnuku. Njegova mama, bralkina bivša snaha, ki ima polno skrbništvo nad sinom, je napovedala, da bo premoženje prodala. Bralka bi rada to preprečila, saj se ji zdi nedopustno, da bi vnuk še pred polnoletnostjo ostal brez dediščine.

Z novim družinskim zakonikom je uvedenih nekaj sprememb glede razpolaganja s premoženjem, ki je v lasti otroka. Prejšnja ureditev je določala, da je za razpolaganje potrebno soglasje centra za socialno delo, z novo ureditvijo pa je določeno drugače, pri čemer zakon ločuje dva položaja, in sicer položaj, ko je otrok starejši od 15 let, in položaj, ko je otrok mlajši od 15 let.

Dobro je vedeti | jul. '19

DEDOVANJE ZAŠČITENE KMETIJE

Bralka je z možem lastnica kmetije, ki ima status zaščitene kmetije. Zato ima vrsto vprašanj glede dedovanja.

Zaščitena kmetija je kmetija, ki ima najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Vanjo spadajo poleg kmetijskih zemljišč tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), kmetijske priprave, orodja in živina, stvari za kmetovanje in podobno.

Dobro je vedeti | jun. '19

 DOSMRTNO PREŽIVLJANJE

Bralka ima dve hčeri, vendar zanjo že nekaj let skrbi le starejša hči. Skupaj z njeno družino tudi živi v hiši, ki sta jo zgradila s pokojnim možem. Bralka je lastnica polovice, hčeri pa imata deleža na hiši, ki sta ju dobili kot zapuščino po očetu – bralkinem pokojnem možu. Bralka bi rada s starejšo hčerko sklenila pogodbo o tem, da bo ta zanjo skrbela do njene smrti, v zameno za to pa bi dobila njen delež na hiši.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do izročiteljeve smrti. Bralka lahko tako s starejšo hčerko sklene pogodbo, s katero se bo hči zavezala, da bo skrbela zanjo, bralka pa ji bo v zameno za to izročila svoj delež, ki ga ima na hiši.

Dobro je vedeti | maj '19

MEJNI SPOR

Bralec je prišel v spor s sosedom zaradi poteka meje med parcelama. Sosednjo hišo je kupil nov lastnik ter začel urejati meje. Geometer je povedal, da po katastru meja poteka tako, da je bralčeva ograja postavljena čez mejo parcele na sosedovo zemljišče. Sosed zdaj zahteva, da bralec ograjo podre in mu vrne zemljišče. Bralec pa se ne strinja niti s tem, kje poteka meja, kot jo navaja geometer, niti s tem, da bi ograjo podrl, saj sta ograjo gradila skupaj s prejšnjim lastnikom, da bi razmejila parceli; in v vseh desetletjih ni bila nikoli sporna.

Dobro je vedeti | apr. '19

PRENOS PODJETJA NA OTROKE

Bralec je lastnik podjetja, ki bi ga rad prenesel na svoje otroke. Zanima ga, kako naj to naredi.

Bralec lahko svoj poslovni delež, ki ga ima v družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), prenese na otroke s pogodbo. To je lahko prodajna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ali tudi katera druga pogodba. Vsem pogodbam je skupno, da bo moral bralec svoj stoodstotni poslovni delež razdeliti med otroke. Razdeli jih lahko, kakor koli se bodo sporazumeli, se pravi po enakih ali po različnih deležih. Deleži so pri gospodarskih družbah zelo pomembni, ker se glede večine zadev odloča z večino poslovnih deležev. Če ima na primer en družbenik 51-odstotni delež, drugih pet pa preostanek, lahko prvi družbenik praktično glede vseh zadev preglasuje druge družbenike. Na drugi strani pa navadno pride do blokade dela gospodarske družbe, če sta na primer le dva družbenika in imata vsak po 50 odstotkov, saj se morata v tem primeru o vsaki stvari dogovoriti, ker preglasovanje ni mogoče. Če družbenika dobro sodelujeta, ne bo težav, drugače pa je to lahko vir precej nepremostljivih težav.

Dobro je vedeti | mar. '19

SPORAZUMNA RAZVEZA

Bralka je že dolgo poročena. V zadnjih letih z možem resno razmišljata o ločitvi, že nekaj let tudi več ne živita skupaj. Dosegla sta dogovor, da se sporazumno razideta.

Pri sporazumni razvezi se zakonca sporazumeta, da se bosta razvezala, in navadno tudi sporazumno razdelita premoženje in skleneta dogovor o vzgoji in varstvu otrok. Ta je potreben, če so otroci še mladoletni ali če je nad njimi podaljšana roditeljska pravica zaradi nezmožnosti, da bi sami skrbeli zase.

Dobro je vedeti | feb. '19

DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI

Bralka že več kot deset let živi s svojim partnerjem. Za poroko se nista odločila, sta pa ves čas prijavljena vsak na svojem naslovu. Skupnega naslova tako nimata. Bralka opaža, da so partnerjevi otroci vse bolj odklonilni do nje. Sklepa, da za tem stoji predvsem razmišljanje o dediščini. Zanima jo, ali res ne bo mogla ničesar dedovati, tudi po oporoki ne, ker nista prijavljena na skupnem naslovu.

Stvari bi bile enostavnejše, če bi se poročila, ker bi se potem domnevale posledice poroke, to je med drugim tudi pravica do dedovanja. Če zakonska zveza traja do smrti enega od zakoncev, drugi zakonec po njem praviloma deduje, ne da bi mu bilo treba kar koli dokazovati na sodišču. Zadostuje že dejstvo, da je bil zakonec.