DOBRO JE VEDETI

DEL HIŠE JE NA SOSEDNJEM ZEMLJIŠČU

Bralka je skupaj z možem pred skoraj petdesetimi leti zgradila hišo, zanjo je pridobila vsa potrebna dovoljenja. Pred nekaj leti pa je ugotovila, da je hiša dejansko postavljena tako, da del sega na sosednje zemljišče. To je v solasti več oseb, ki za to dejstvo niso vedele, saj tega zemljišča niti ne uporabljajo. Zdaj pa so nekateri izrazili zahtevo, da naj odkupi ta del zemljišča za precejšnjo ceno, ali pa bodo zahtevali, da odstrani hišo. Bralko skrbi, kaj lahko naredi. 

SVETUJEJO VAM

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Bralka se razhaja z možem. Predvideva, da bo ločitev naporna in tudi zelo zahtevna. Do zdaj je delala doma in pomagala možu v njegovem podjetju. Boji se, da ne bo imela sredstev, da bi si lahko privoščila pomoč odvetnika. Zanima jo, kaj lahko stori.

V takšnem primeru bi vsekakor svetoval, da zaprosi za brezplačno pravno pomoč. To je poseben ukrep, pri katerem država iz proračuna pokrije stroške za odvetniško delo, za sodne takse in tudi za delo izvedencev, če je to potrebno. Na ta način se poskuša zagotoviti možnost ustreznega sodnega varstva in uveljavljanja pravic v sodnih postopkih tudi osebam, ki si tega sicer finančno ne bi mogle privoščiti.

SLUŽNOST STANOVANJA

Bralka piše, da ima dosmrtno služnostno pravico stanovanja v hiši, ki pa je v slabem stanju. Bralka bi se zato izselila, morda v dom starejših. Zanima jo, ali ji je lastnica stavbe, v kateri ima to svoje služnostno stanovanje, dolžna plačati kakšno odmeno ali odškodnino, če se odloči in opusti služnost, ki jo ima.

 Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Vsebuje tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše. To pomeni, da ima bralka pravico, da stanovanje uporablja sama oziroma skupaj s svojo družino, dokler to želi. Izvrševanje služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo, tako da stanovanja bralka ne bi mogla dati na primer v uporabo ali najem komu drugemu. Le ona sama ga lahko uporablja.

DOBRO JE VEDETI

LASTNIŠTVO STANOVANJA PO RAZVEZI

Bralka se je že pred več kot 15 leti ločila od tedanjega moža. V času zakona sta kupila stanovanje, ki je v zemljiški knjigi napisano samo na moža. Ker je imela obrt, je zaslužila več kot mož. Ob razvezi nista delila premoženja, po nekakšnem tihem dogovoru je mož ostal v stanovanju, bralka pa se je preselila v hišo, ki jo je podedovala po starših. Bralka ne bi rada ponovno začela sporov z bivšim možem, sedanji partner pa jo nagovarja, da ji pripada tudi stanovanje in naj to uredi. Otroci se o tem nočejo pogovarjati.

DOBRO JE VEDETI 

DEDOVANJE PO ZAKONCU

Bralec nam je pisal, da sta z ženo že precej v letih, brez otrok in s kar nekaj brati in sestrami ter obilico nečakov in nečakinj, s katerimi pa nimata tako rekoč nobenih stikov. Bralca zanima, kako je glede dedovanja enega ali drugega v primeru, ko oporoka ni narejena, in v primeru, ko pokojni z oporoko zapusti vse svoje imetje svojemu možu oziroma ženi.

Zakon o dedovanju določa, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Pri tem so nujni dediči razdeljeni v več dednih razredov, tako da v prvem dednem redu dedujejo otroci oziroma vnuki in zakonec. Če zapustnik nima svojih otrok oziroma vnukov, potem zakonec deduje skupaj s starši pokojnega v drugem dednem redu. V drugi dedni red sodijo starši zapustnika in njihovi potomci, torej bratje in sestre, če so starši že pokojni, oziroma nečaki in nečakinje, če so tudi bratje in sestre že pokojni. V tretji dedni red pa sodijo babice in dedki zapustnika in njihovi potomci. Dedni redi se med seboj izključujejo, tako da če pride do dedovanja v prvem dednem redu, potem ni dedovanja v drugem, če pa pride do dedovanja v drugem dednem redu, potem seveda ni dedovanja v tretjem dednem redu.

PRAVICA DO STANOVANJA PO LOČITVI

Bralkina hči se je pred več kot desetimi leti poročila. Z možem sta si uredila hišo v mansardi. Lastniki hiše so moževi starši, vendar je bila mansarda pred tem končana le do tretje gradbene faze. Bralkina hči je tako z možem dokončala gradnjo in v tem stanovanju tudi živi. Moževi starši so obljubljali, da bodo polovico hiše in tako tudi mansardo prepisali na mlada zakonca, vendar do tega ni prišlo. Zdaj se bralkina hči ločuje in zanima jo, kakšne so njene pravice v zvezi s tem stanovanjem, v katero je vsa leta vlagala svoj zaslužek, zdaj pa od nje pričakujejo, da se bo odselila in da ne bo ničesar dobila.

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

Bralka ima več neurejenih pravnih razmerij v zvezi s sosedi. Meni, da je čas, da se stvari uredijo, da ne bodo še njeni potomci obremenjeni s tem. Že pred leti je poskušala doseči dogovor glede delitve zemljišča ob dvostanovanjski stavbi, v kateri živi, pa ni bila uspešna. Za ureditev bi morala vložiti predlog na sodišče, vendar je ugotovila, da so stroški zelo veliki in jih ne bi zmogla plačati, tako da je takrat to namero opustila. Zdaj razmišlja, ali bi lahko dobila tako imenovano brezplačno pravno pomoč za ureditev teh zadev.

NEZADOVOLJSTVO Z UPRAVNIKOM

Bralko zelo jezita odnos, ki ga ima upravnik njenega bloka do vzdrževanja skupnih prostorov, in tudi način delitve stroškov. Meni, da ni skrben, da se ne drži dogovorjenega, da nerazumljivo in morda tudi neupravičeno obračunava različne zadeve. Težava pa je, da je v bloku dosti najemnikov, ki jim niti ni mar. Bralko zanima, kako naj zamenjajo upravnika, še raje pa bi videla, da upravnika sploh ne bi imeli.

Le redke so stanovanjske stavbe, pri katerih upravnik ni obvezen. Če ima večstanovanjska stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov (stanovanj), morajo etažni lastniki določiti upravnika. Glede na to bralka ne bo mogla doseči, da stavba, v kateri živi, ne bi imela upravnika. Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje nepremičnin. V večstanovanjskih stavbah, kjer ustanovitev rezervnega sklada ni obvezna, je lahko upravnik tudi eden od etažnih lastnikov te stavbe.

TEŽAVE S SOLASTNICO

Bralec je solastnik 3/5 nepremičnine. Preostali del (2/5) je v solasti solastnice, ki se za nepremičnino ne zanima in noče izvesti niti nujnih popravil, da ne bi hiša propadala. Podira se tudi kozolec, njive in travniki se zaraščajo. Bralec se je oglasil pri solastnici, pa mu ni hotela niti odpreti vrat. Bralec je tudi mejaš teh nepremičnin in ga zato vse skupaj še bolj zadeva. Zanima ga, kako naj izplača solastnico.

Imetništvo stvari v solastnini velikokrat povzroča razne težave. Iz predpisov izhaja, da je vsak solastnik upravičen uporabljati nepremičnino v skladu s svojim solastniškim deležem. Če ima torej nekdo 3/5 in drugi 2/5, je prvi upravičen uporabljati nepremičnino malce več kot drugi. Žal pa ni jasno, kaj sme kdo uporabljati in kako naj to uporablja. To je stvar dogovora med solastniki. Če dogovor ni mogoč, ga nadomesti odločitev sodišča. Enako velja tudi glede vzdrževanja nepremičnine in stroškov, ki so vezani na nepremičnino. Tisti, ki ima večji solastniški delež, prispeva več, tisti, ki ima manjši delež, prispeva manj, oba pač v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Stvari pa se zelo zapletejo tedaj, kadar nekdo poskuša uporabljati celotno nepremičnino, čeprav je le eden od solastnikov, ali pa če se za nepremičnino sploh ne zanima in tudi drugim onemogoča uporabo nepremičnine.

DOBRO JE VEDETI

PRAVICA DO BIVANJA V SINOVEM STANOVANJU

Bralka živi v hiši, ki je v lasti sina. Pred leti sta tako bivši mož kot sin podpisala soglasje, s katerim ji to dovoljujeta. Pravzaprav sta podpisala kratek zapis, v katerem je navedeno, da je bralki za nedoločen čas dovoljena uporaba stanovanje skupaj z vso opremo in da ji za to ni treba plačevati nobene najemnine. Bralko zanima, ali je dokument pravno veljaven in ali bo lahko živela v stanovanju tudi v primeru, če sin stanovanje proda.