Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM ŠTUDIJA
Bralec M. T. iz Ljubljane bi se želel čim prej upokojiti, saj dela v zelo stresnem delovnem okolju. Letos bo dopolnil 61 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja. Ker je zaključil šolanje na višji šoli, ga zanima, ali bi ta čas lahko dokupil in se predčasno upokojil ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana.
Veljavni zakon za čas študija ni predvidel možnosti dokupa, zato je zakonodajalec zaradi lažjega prehoda v strožje pogoje upokojevanja v prehodni določbi zakona do konca leta 2015 zavarovancem omogočil dokup tega obdobja, ki je finančno ugodnejši od drugega dokupa let. Zavarovanec lahko v treh letih po uveljavitvi tega zakona uveljavi pravico do dokupa dveh let za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oziroma 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske). Osnova za plačilo časa študija je enaka znesku 70 odstotkov osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje časa študija v zavarovalno dobo. Zakon pa določa tudi najnižjo osnovo za navedeni dokup, saj le-ta ne sme biti nižja od 70 odstotkov zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje obdobja študija v zavarovalno dobo.
Ker pa dokup zavarovalne dobe ni pokojninska doba brez dokupa, v to dobo namreč ni vštet noben dokup, bi bralec v primeru dokupa časa zaključenega višješolskega študija v trajanju 2 leti lahko uveljavil le predčasno pokojnino, saj ima pogoj starosti že izpolnjen. Uveljavitev le-te ima za posledico zmanjšanje pokojnine, odstotek zmanjšanja pa bi bil odvisen od bralčeve starosti ob uveljavitvi pravice.
Glede na njegove podatke bi mu bila predčasna pokojnina odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa bi se zmanjšala – ob predpostavki uveljavitve v letu 2015 pri starosti 61 let – za 12,6 odstotka, torej za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 64 let in 6 mesecev starosti.
IZPLAČILO ZAPADLE POKOJNINE DEDIČU
Bralec A. K. z Dolenjskega želi pojasnilo glede zapadlih denarnih prejemkov v primeru smrti žene, ki prejema invalidsko pokojnino. Zanima ga, ali svojci umrlega dobijo pokojnino za celoten mesec ter kakšen je postopek.
Zakon določa, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu. Po prejemu obvestila o smrti za posameznega uživalca zavod ustavi izplačevanje pokojninskih prejemkov, torej pokojnine in druge dajatve, ki so zavarovancem zagotovljene iz obveznega zavarovanja. Pokojnina za mesec, v katerem uživalec umre, pripada dedičem le do dneva smrti, in ne več za celoten mesec, v katerem je uživalec dajatve umrl, kot je to določal prejšnji zakon, veljaven do konca leta 2012. Veljavni zakon je to področje uredil drugače, saj se neizplačani in zapadli denarni prejemki ob smrti uživalca ali zavarovanca lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznega dokazila le do dneva smrti.
Če zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti uživalca pokojnine in je bila pokojnina za tekoči mesec že nakazana na njegov osebni račun, je pokojnina predmet dedovanja, saj jo mora izvajalec plačilnih storitev prednostno v celoti vrniti zavodu oziroma posredovati podatke o osebi, ki je dvignila pokojnikova denarna sredstva. Če pa pokojnina za tekoči mesec še ni bila nakazana na osebni račun pokojnika oziroma ni bila izplačana, jo zavod izplača na podlagi originalnega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Iz tega mora biti nedvoumno razvidno, kdo je dedič zapadle pokojnine, točen naslov dediča, vsekakor pa mora biti iz zahteve za izplačilo razviden tudi podatek o dedičevi davčni številki. Če pa se dediči že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, torej že pred uvedbo zapuščinskega postopka, dogovorijo oziroma dosežejo soglasje glede izplačila zapadlih neizplačanih denarnih prejemkov umrlega, pa lahko podpišejo posebno izjavo, ki jo v prisotnosti vseh dedičev izpolni pooblaščena oseba na zavodu.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete jo lahko v četrtek, 12. novembra, med 15.30 in 17.30 na tel. št.: 01 530 78 53.
