UVELJAVITEV STAROSTNE POKOJNINE NAMESTO ŽE PRIZNANE PREDČASNE POKOJNINE

Bralec navaja, da se je leta 2021 predčasno upokojil s tremi leti dokupljene dobe, tako da je imel 40 let pokojninske dobe pri starosti 61 let in pet mesecev. Predčasno se je upokojil zaradi zdravstvenih razlogov, zdaj pa se mu je zdravje izboljšalo in razmišlja o ponovni zaposlitvi. Znižanje pokojnine zaradi predčasne upokojitve za 12,9 odstotka ni tako zanemarljivo, zato ga zanima, koliko časa bi moral ostati v delovnem razmerju, da bi prejemal pokojnino brez zmanjšanja. Zanima ga tudi, kateri odmerni odstotek se v takem primeru uporabi, ali odmerni odstotek, ki je veljal v letu predčasne upokojitve, ali odmerni odstotek, veljaven v letu prenehanja ponovnega zavarovanja.

ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, glede na to, da bo kmalu stara 61 let in ima že 38 let in šest mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino.

Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starost, in sicer je najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65. leta starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, in sicer znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove.

UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM LET

Bralka bi se želela čim prej upokojiti, stara je 62 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe kot delovnega razmerja. Zanima jo, ali bi manjkajočo dobo lahko dokupila, kakšen je postopek ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana. Ima tudi štiri otroke, zato želi izvedeti, ali bo tudi pri predčasni pokojnini upravičena do povečanja pokojnine zaradi otrok.

Bralka ima že izpolnjen pogoj starosti 60 let za starostno ali predčasno pokojnino, nima pa še izpolnjenega pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa za starostno pokojnino niti 40 let pokojninske dobe za predčasno pokojnino. Za uveljavitev predčasne pokojnine bi lahko manjkajočo pokojninsko dobo dokupila, saj zakon zavarovancu ali uživalcu pokojnine za izpolnitev pogojev ali ugodnejšo odmero pokojnine omogoča dokup do pet let zavarovalne dobe. Bralka mora pri zavodu vložiti zahtevek, ki ji bo izdal odločbo, s katero ugotovi, katero obdobje je mogoče všteti v zavarovalno dobo in kolikšen prispevek bo morala plačati za vštetje te dobe. Odmerjen prispevek za dokup, če bi se za to odločila, bi morala plačati v enkratnem znesku v 15 dneh od prejema odločbe.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka za svojega moža, ki je gluh in prejema od leta 2008 invalidnino za 70-odstotno telesno okvaro, sprašuje, ali bi bil upravičen do višje invalidnine za to telesno okvaro. Od znanke je pred kratkim izvedela, da lahko njen mož zaradi izgube sluha zdaj dobi višjo invalidnino, poleg tega jo tudi zanima, od kdaj bi mu le-ta pripadala.

Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar velja od 30. oktobra 2021, priloga k odredbi je seznam telesnih okvar, na katerem so določene vrste in stopnje telesnih okvar, torej novi seznam telesnih okvar prav tako velja od 30. oktobra 2021. Poleg tega omenjena odredba tudi določa, da se z veljavnostjo novega seznama telesnih okvar preneha uporabljati prejšnji seznam telesnih okvar, tj. samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar.

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO S PRIŠTETO DOBO

Bralka navaja, da bo 1. avgusta letos dopolnila 40 let delovne dobe, decembra pa 58 let starosti. Pogoje za starostno upokojitev pa bi po izračunu zavoda izpolnila 1. aprila 2025 z upoštevanjem znižanja starosti zaradi dveh otrok in zaposlitve pred 18. letom starosti. Od 29. maja 2023 naprej je pri njej podana invalidnost III. kategorije zaradi bolezni s polnim delovnim časom. Dobila pa je tudi odločbo za prišteto dobo v trajanju štirih let in 11 mesecev ter tudi invalidnino za 70-odstotno telesno okvaro. Zanima jo, ali se zaradi prištete dobe lahko prej upokoji in ali se ji bo pokojnina odmerila tudi za prišteto dobo, torej skupaj za 45 let.

PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralka navaja, da je njena sorodnica zaradi bolezni nezaposljiva oseba, kar je bilo ugotovljeno v posebnem postopku pri zavodu za zaposlovanje. Trenutno dobiva socialno podporo in varstveni dodatek, zato jo zanima, ali je smiselno, da bi ji starši plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje. Stara je 34 let in nima niti dneva pokojninske dobe. Obstaja namreč skrb, da mogoče le ne bo vse življenje upravičena do socialnovarstvenih dajatev, ki jih trenutno prejema.

VDOVSKA POKOJNINA ALI DEL VDOVSKE POKOJNINE

Vdova navaja, da ji je lani poleti umrl mož, ki je bil slovenski upokojenec. Ona sicer nima slovenske pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena v Sloveniji, je pa uživalka pokojnine iz nemškega socialnega zavarovanja. Dobila je informacijo, da bi sicer lahko uveljavila del vdovske pokojnine po pokojnem možu, vendar pa ji ta ne pripada, ker višina njene pokojnine presega zakonsko določeni limit. Zanima jo, ali je kot vdova sploh upravičena do pokojninskih prejemkov po smrti moža, saj je stara skoraj 80 let.

ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZARADI SLUŽENJA OBVEZNEGA VOJAŠKEGA ROKA

Bralec navaja, da se bo lahko starostno upokojil šele pri starosti 64 let in osem mesecev, do tega datuma pa bo dopolnil 39 let in tri mesece pokojninske dobe brez dokupa. Starost 65 let se mu namreč zniža za štiri mesece zaradi beneficirane dobe. Zanima ga, ali bi mu čas služenja vojaškega roka v trajanju 12 mesecev spremenil datum upokojitve, ker tega v vlogi za izračun datuma upokojitve ni navedel.

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Če pa dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri starosti 60 let.

ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCEV

Bralka navaja, da se ji je kot starostni upokojenki ponovno ponudila priložnost za opravljanje dela čistilke po dve uri dnevno. Sprašuje, ali obstaja še druga možnost za opravljanje tega dela kot po podjemni pogodbi. Slišala je namreč, da takšnega dela pač ne bi smela opravljati vsakodnevno in daljše časovno obdobje, saj bi jo moral delodajalec prijaviti v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja s polovičnim delovnim časom.

Na podlagi določb novele zakona o urejanju trga dela lahko upokojenci začnejo opravljati začasno ali občasno delo in jim je tako omogočen ponovni vstop na trg dela. Upravičenci do začasnega ali občasnega dela so torej osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji status upokojenca, razen tistih upokojencev, ki so pridobili pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka navaja, da že 12 let živi v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča, in jo skrbi, da bi bil to lahko razlog za morebitno nepriznanje vdovske pokojnine v primeru smrti enega od partnerjev. Zaradi te bojazni je njen partner pred kratkim uredil začasno prijavo prebivališča na njenem naslovu, saj nekako nimata interesa, da bi sklenila zakonsko zvezo.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine s tem, da je z njima izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.