NOVICE OD VSEPOVSOD 1. DEL
Kneippov vrt odslej v Izoli
Po Sebastianu Kneippu, ki je razvil naravno obliko zdravilstva na osnovi zdravega načina življenja, prehrane in zdravljenja z blago delujočimi rastlinami in vodo, je park kraj, kjer je mir, kjer lahko svoje telo uravnotežimo z naravo ter izvajamo koristne vaje. In prav tak je zeliščni park oziroma Kneippov vrt, ki so ga na zahodni strani hotela Delfin v Izoli odprli sredi oktobra. Zasnoval ga je Vladimir Vremec v sodelovanju s člani društev Kneipp Vrhnika in Maribor ter Botaničnega vrta Ljubljana. V Sloveniji je to edini tak objekt, ki vabi obiskovalce, goste hotela, posameznike in družine k druženju v skupni skrbi za ohranjanje zdravja. Izvajali bodo vaje za odlično kroženje krvi, poživljali bodo lahko motoriko in predvsem ohranjali odpornost telesa s pomočjo mrzle vode, hoje po travi in primerne telovadbe na prostem. Gostje hotela bodo tudi jedli hrano, pripravljeno z zelišči z vrta, in se učili živeti po načelih Kneippovega zdravega življenja. (Besedilo in fotografija: M. A.)
Knjižni sejem, že 31. zapovrstjo
Od 25. do 29. novembra 2015 bodo ljubljanski Cankarjev dom preplavile knjige. Poleg strokovnih dogodkov za knjigarje in založnike bo veliko zanimivega dogajanja za obiskovalce vseh generacij. Na Forumu za obiskovalce se bo zvrstilo več kot štirideset predstavitev založniških del, na odru Društva slovenskih pisateljev se bodo predstavili pisatelji, polemične bodo debatne kavarne (pogovori z osebnostmi iz založništva, medijev, javnega življenja …). Predšolskim otrokom bo namenjen Cicifest, ko se bodo v »pravljični deželi« srečali s pravljicami, ilustracijami, lutkami, plesom, čarodeji … Na ogled bosta razstavi ob 90. rojstnem dnevu Mikija Mustra, očeta slovenskega stripa, ter ob 150. obletnici rojstva Lavoslava Schwentnerja, prvega modernega slovenskega založnika.
Tudi na tem sejmu bodo kuhali. Na Kulinartfestu se bodo slovenskim kuharjem s predavanji in degustacijami pridružili tudi pisatelji in gostje iz Francije. Francija je namreč letos država v fokusu; med drugim bo gostoval Pascal Bruckner (francoski pisatelj, esejist, publicist in filozof).
Knjižni sejem bo prvi dan odprt od 9. do 20. ure, v četrtek in petek do 22. ure, zadnji dan, v nedeljo, pa le do 18. ure. Vstop je prost.
Ponatis knjige o demenci
Knjiga Neve Železnik Adijo, grem domov, temne sence demence je iskrena, odkrita, polna dobrih, koristnih nasvetov o tem, kako ravnati, ko nastanejo težave. Avtorica iskreno piše o tem, kako sta z mamo preživljali čas njene bolezni in kaj vse sta bili prisiljeni doživeti. Razprodana je, bralci pa založbo nagovarjajo, da jo spet izda, zato zbira prednaročila. Že zdaj jo lahko naročite in pišete na naslov: Založba Forma 7, Koprska 94, Ljubljana, ali pa jo naročite po e-pošti: forma7@siol.net. Za prednaročila dajejo precejšen popust, in sicer knjiga stane 20 evrov z vključeno poštnino.
Slikarski utrinek
»Vsak je lahko ustvarjalec, če je le želja in volja po snovanju« bi lahko bil moto mednarodne slikarske skupine, ki v Ljubljani deluje pod mentorstvom akademske slikarke Nataše Ribič. V mesecu aprilu je skupina pod zgovornim naslovom Od risbe do slike predstavila svoja likovna dela v Galeriji Loterije Slovenije. Slušatelji so prikazali svoj umetniški razvoj, vse od klasične risbe pa do oljne ali akrilne izvedbe slike. V procesu učenja so se namreč dodobra seznanili z vsemi risarskimi in slikarskimi tehnikami: risbo, tušem, akvarelom, gvašem, akrilom in oljem.
Če ste eden izmed tistih, v katerih še tli veselje do tovrstne ustvarjalnosti, pustite domišljiji krila in se jim pridružite. Pokličite mentorico Natašo Ribič na tel. št.: 041 73 54 54.
Izdelovanje venčkov
Z adventnimi venčki običajno začenjamo praznični mesec december. Če si ga želite izdelati iz naravnih materialov, se udeležite delavnice v Botaničnem vrtu v Ljubljani na Ižanski c. 15. v sredo 25. novembra 2015 ob 17. uri.
Izdelovali boste vence iz pušpana, bodike, bršljana in posušenih naravnih materialov, pri čemer vam bodo s teoretičnimi in praktičnimi nasveti pomagale strokovne sodelavke Botaničnega vrta. Delavnica je primerna za otroke in odrasle. Vstopnina znaša 5 evrov.
Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju »A-Qu-A«
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) skupaj s projektnimi partnerji že od aprila izvaja projekt Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A). V okviru projekta občankam in občanom po 65. letu starosti omogočajo brezplačno koriščenje storitev fizioterapije, delovne terapije, logopedije, prehranskega svetovanja, zdravstvene nege, programov gibalnih vadb, prilagoditve bivalnega okolja ter meritve psihofizičnih sposobnosti. Partnerji v projektu jim bodo ponudili še dodatne oblike pomoči in izobraževanj, izvajali bodo svetovanja o ohranjanju telesne kondicije, ureditvi bivalnega okolja, študenti zdravstvene fakultete in fakultete za dizajn pa bodo izvajali prakso. Merili bodo fizične kapacitete udeležencev, jim ponudili možnost rekreacije in podobno. Nosilec projekta je Zavod za oskrbo na domu, pri izvedbi projekta pa sodelujejo Mestna občina Ljubljana (MOL), Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem, Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za dizajn Univerze na Primorskem ter Fakulteta za zdravstvene vede Univerze Oslo in Akershus. Projekt je financiran v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma (2009–2014) in bo trajal do konca leta 2016.
MOL vsaki četrtni skupnosti posebej predstavlja projekt in izvajanje storitev na domu. V novembru bo še predstavitev v ČS Posavje (Bratovševa ploščad 30), in sicer 19. novembra ob 10. uri. Termini nadaljnjih predstavitev bodo objavljeni na spletni strani projekta A-Qu-A (www.a-qu-a.si), kjer lahko preberete več o posameznih storitvah in načinu vključitve v projekt. Informacije dobite tudi na spletni strani Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana: www.zod-lj.si in na njihovi tel. št.: 01 23 96 500.
Ta dokument je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno partnerji projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Norveškega finančnega mehanizma.
Zaščiten tudi istrski pršut
Evropska komisija je med zaščitene kmetijske izdelke na ravni Evropske unije uvrstila istarski pršut/istrski pršut. To je šele drugi izdelek z zaščiteno označbo porekla iz več kot ene države članice EU.
Istarski pršut/istrski pršut je trajni suhomesnati izdelek iz svinjskega stegna brez nogice, kože in podkožnega mastnega tkiva z medeničnimi kostmi, suho obdelan z razsolom, morsko soljo in začimbami, s procesoma sušenja in zorenja, ki trajata najmanj eno leto, in sušen na zraku brez dimljenja. Prašiči so rejeni v določenih delih Istre. Slovenija ima na ravni EU skupaj registriranih 23 kmetijskih izdelkov.
Po Reziji in Benečiji
Na izlet v Rezijo in Benečijo smo se odpravili kar z dvema avtobusoma bralcev Vzajemnosti. Mimo Kranjske Gore in Rateč smo se odpeljali do Belopeških jezer, potem smo nadaljevali do Trbiža in se ustavili na njihovi znameniti tržnici. Nato smo pot nadaljevali po Kanalski dolini mimo Žabnice, Ukev do Tablje. V vasici Ravance nam je domačin Sandro Quala (Hvala) predstavil posebnosti Rezije, še posebej pa je navdušil s slikovitim rezijanskim narečjem in plesom. V Reziji je pred hudim potresom leta 1976 živelo nekaj manj kot 10.000 ljudi, danes jih je le še okrog 1.200. Na Solbici, ki jo je potres še najmanj poškodoval, smo si ogledali muzej brusačev. S svojo obrtniško dejavnostjo so brusači potovali po bližnjih deželah, svoje pripomočke pa so nosili kar na hrbtu, kasneje so jih vozili na kolesu. Pot smo nadaljevali ob reki Beli, se ustavili v Pušji vasi (Venzone), kjer je bilo zaradi praznika buč zelo živahno. To srednjeveško mestece je bilo v potresu leta 1976 porušeno skoraj do tal, vendar so ga obnovili tako, kot je bilo videti pred potresom, pri tem pa uporabili tudi stari material. Pot smo nadaljevali proti Čedadu, med številnimi znamenitostmi mesta smo si ogledali tudi legendarni hudičev most. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
Ko ješ, sta sita dva
V Srčni kuhinji Pod strehco na Zaloški 42 v Ljubljani (nasproti tržnice Moste) vsak dan zagotovijo najmanj sto toplih obrokov ljudem v stiski. Tisti, ki imajo na centru za socialno delo urejen status socialno ogrožene osebe, za kosilo (ena izmed običajno treh glavnih jedi, solata in sladica) plačajo le 50 centov, drugi gosti pa tri evre, pri čemer gre polovica zneska v sklad socialnih obrokov. Kar pomeni: več ko prodajo kosil po polni ceni, več obrokov lahko skuhajo za socialno ogrožene.
Zavod Pod strehco so. p., v katerem deluje pet dobrodelnih organizacij: Zveza Lions klubov Slovenije, Zveza Rotary klubov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije, pa želi pomagati še širše. Ustanavljajo Skupino Srčnih kuhinj, mrežo gostiln in restavracij, v katerih gostje in lastniki zbirajo denar v sklad socialnih obrokov. Tako se lahko tudi tisti, ki se prehranjujejo drugje, pridružijo srčnemu namenu in v sklad namenijo delež od obroka ali celo višji znesek.
Srčna kuhinja je odprta vsak delovnik od 7.30 do 16.00. Stanovalcem Most pa hrano pripeljejo tudi na dom (z embalažo in prevozom vred kosilo stane 4,50 evra, za dostavo se morate dogovoriti vnaprej). Hrano pripravljajo in tudi razvažajo prostovoljci. Poleg tega zavod organizira tudi delavnice priprave sladic za otroke. Prijavnino porabijo za material in stroške, višek sredstev pa gre v sklad socialnih obrokov. Več informacij dobite na spletni strani: www.podstrehco.si
Dnevi kakijev
V Strunjanu bodo od 13. do 15. novembra 2015 potekali tradicionalni dnevi kakijev, enega najbolj zdravih jesenskih plodov, ki vsebuje številne vitamine, minerale in antioksidante. Na parkirišču pred centrom Talaso bo vse dni od 10. do 16. ure tržnica kakijev in drugih dobrot. Potekala bodo predavanja o pridelavi in uporabi kakija, obiskovalci bodo imeli priložnost za vodeni ogled solinarske hiše in strunjanskih solin, pri Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran bodo pripravili likovne delavnice. Vsak večer bo zabava z gostujočimi ansambli v ogrevanem šotoru. Kot vsako leto bodo izbirali največji kaki, v nedeljo bo od 12. ure naprej potekalo tekmovanje harmonikarjev, podelili bodo tudi nagrade za najlepše urejene vrtove.
Mislite na svoje kosti?
Z leti se nam kostna masa hitro zmanjšuje, ta proces je izrazito pospešen pri ženskah po menopavzi. Krhke kosti pa so posebej izpostavljene zlomom, najpogosteje v kolkih, zapestju ali hrbtenici (vretenca). Skoraj vsaka druga ženska in vsak peti moški po 50. letu naj bi si po predvidevanjih strokovnjakov do konca življenja zlomila kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Tveganje pojava bolezni povečajo tudi zunanji dejavniki, kot so nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, stres, kajenje, uživanje alkohola ipd. Da bi ohranili kolikor toliko trdne kosti bi morali uživati dovolj vitamina D in kalcija in se dovolj gibati.
Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Zato je edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, merjenje mineralne kostne gostote, pri katerem merijo kostno gostoto ledvene hrbtenice in kolka, v nekaterih primerih tudi v zapestju, s posebno napravo, denzitometrom (DXA), ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. A. Ž.
