Ljubljana bo to soboto, 19. oktobra, dišala po čokoladi. Na Pogačarjevem trgu se bo odvijala že 7. Čokoljana, čokolada v vsem mogočih oblikah bo na voljo od 9h zjutraj do 21. ure  zvečer.

Več kot 50 različnih ponudnikov čokoladnih dobrot bo na stojnicah ponujalo svoje dobrote, od najkakovostnejše čokolade, do čokolade z vsemi mogočimi dodatki in zanimivimi čokoladnimi izdelki. Na voljo bo tudi kotiček z zdravimi čokoladami. Za obiskovalce pripravljajo tudi sladka presenečenja,  ves dan bodo lahko opazovali risanje Ljubljane s čokolado na veliko platno, najmlajši se bodo lahko sami preizkusili v risanju s čokolado, vsi pravi čokoholiki pa bodo dobili certifikat.

Lani je pri Rdečem križu Slovenije poiskalo pomoč več kot 110.000 ljudi. Med njimi so tudi tisti, ki redno delajo, a s prejemki ne morejo preživeti meseca, ter upokojenci, ki ne morejo preživeti s svojo pokojnino. Zato RKS poziva dobre ljudi, da po svojih zmožnostih prispevajo nekaj denarja. Namenili ga bodo za prehranske pakete, plačilo položnic in drugo pomoč ter jim tako vsaj malo olajšali njihove vsakdanje stiske. Med humanitarnim tednom, tj. od 14. do 20. oktobra, zbira sredstva za ljudi v stiski s projektom na Televiziji Slovenija z naslovom Lepo je deliti. 

 Ob današnjem svetovnem dnevu oživljanja Slovenski reanimacijski svet in Rdeči križ Slovenije osveščata o pomenu oživljanja z namenom, da bi si ljudje med seboj pomagali takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. Kot so opozorili, se namreč 60 odstotkov srčnih zastojev zgodi v bližini sorodnika ali prijatelja. Trije enostavni koraki, ki lahko rešijo življenje, so prepoznavanje znakov srčnega zastoja, klic na 112 in izvajanje stisov prsnega koša.

Na leto se pri nas zgodi do 1700 srčnih zastojev. To pomeni 3-5 oseb vsak dan. Nobena služba nujne medicinske pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih 5 minutah. V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Zavedanje ljudi, da lahko oseba po srčnem zastoju v primeru, da ne začnemo oživljanja, umre v 10 minutah, je zato izjemno pomembno. Brez oživljanja že v treh do petih minutah nastanejo nepopravljive okvare možganov, stisi prsnega koša pa možnost preživetja povečajo za trikrat.

 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v Gozd Martuljku pripravil konferenco o priložnostih za aktivno in zdravo staranje v alpskem svetu. Na njej domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse in poudarke evropskega projekta Mednarodno upravljanje aktivnega in zdravega staranja v alpskem prostoru (ASTAHG).

Kot je izpostavila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ, je država s sprejemom Strategije dolgožive družbe prepoznala velik izziv aktivnega in zdravega staranja za vse. Ukrepi v akcijskih načrtih pa bodo morali upoštevati tudi posebnosti odmaknjenih področij, kar skozi svoje mehanizme vedno bolj poudarja tudi Evropska komisija. Ključna bo lokalna implementacija v kontaktu s posamezniki, ki jim je določena aktivnost v pomoč in podporo, je prepričana.

 Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pripravljajo informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja. Predstavniki hrvaškega zavoda za  pokojninsko zavarovanje vam bodo na voljo za vsa vprašanja.

Če ste uživalec hrvaške pokojnine ali ste bili zaposleni na Hrvaškem in potrebujete informacije o uveljavljanju pravice do hrvaške pokojnine, se v četrtek, 17. oktobra 2019, od 10. do 14. ure, oglasite na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani, na sedežu Zpiz.

 Zavod Simbioza Genesis  v tednu od 14. do 21. oktobra, že šestič zaporedoma  pripravlja projekt Simbioza Giba, za osveščanje ter promocijo zdravega in aktivnega življenja za vse generacije v vseh življenjskih obdobjih.

Udeležite se brezplačnih telesnih aktivnost, od splošne vadbe, pohodov, teka, plavanja, iger z žogo, kolesarjenja, plesa, dvoranskih športov, planinarjenja, pa tudi balinanja, nordijske hoje in joge.  Na približno 200 mestih po vsej državi bo, kot vsako jutro, vse leto, jutranja telovadba 1000 gibov, ki jo bo izvajala Šola zdravja. Vadbe  najpogosteje potekajo v vrtcih in osnovnih šolah. Zdravstveni domovi izvajajo teste hoje, posameznikom pa svetujejo primerno športno vadbo.

 Zobozdravniki bodo od 15. oktobra do 15. novembra paciente  še posebej pozorno osveščali o ustni higieni, jih poučili, kako pravilno in dobro očistiti zobe in o  nevarnostih paradontalnih bolezni. V tem času namreč že šestnajsto leto zapored  poteka akcija Zdrave dlesni. V njej sodeluje 850 zobozdravnikov, ki naj bi  v mesecu dni predvidoma pregledali okrog 87.500 pacientov.

 Zobozdravniki bodo paciente predvsem poučili o nujni redni uporabi medzobnih ščetk. Kot je na novinarski konferenci poudarila vodja akcije Zdrave dlesni Katarina Petrović, si večinoma zobe čistimo rutinsko, dvakrat na dan jih zdrgnemo z zobno ščetko. Vendar pa tako očistimo le tri od petih ploskev zoba, če pa enkrat na dan uporabimo še medzobno ščetko, bodo zobje res dobro očiščeni. Le te namreč dosežejo medzobne prostore, kjer se nabirajo ostanki hrane in sčasoma povzročajo težave.

Tako se glasi naslov javnega pisma, ki ga je Zveza Društev upokojencev Slovenije (Zdus) naslovila na poslance Državnega zbora RS v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o poslancih. Kot so zapisali, so »zgroženi nad dejstvom, da si v času, ko se napoveduje nova kriza, v času, ko drugim režete, sploh upate razmišljati, da bi sebi namenili še več.«  Vsebino pisma povzemamo v nadaljevanju.

 Kot je zapisal predsednik zveze  upokojencev, Janez Sušnik, je Zdus pred 14 dnevi na državni zbor naslovil zahteve za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev v letu 2020. Ker odgovora še niso prejeli, zdaj v javnem pismu zahteve ponavljajo:  

 Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe, ki ga obeležujemo 12. oktobra, poteka pod geslom Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica., si prizadeva za širitev dostopnosti do paliativne oskrbe po vsem svetu. Ta zagotavlja čim boljšo kakovost življenja bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, ne glede na starost, nudi pa tudi podporo njihovim svojcev, tako v času bolnikove bolezni kot po smrti v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z ostalimi temeljnimi strokami. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja.

 Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo na  preveliko stigmo, zaradi katere ljudje s težavami v duševnem zdravju ne poiščejo strokovne pomoči.

Najpogostejše so motnje razpoloženja, ki jim rečemo kar motnje moderne dobe, saj so povezane s sodobnim načinom življenja (depresija, anksioza ipd). Pogosto se te bolezni razvijejo iz t.i.  stresnih motenj, ki se razvijejo ob zelo stresnih dogodkih. Močan čustveni odziv vključuje hude občutke nemoči in moti dnevno delovanje, saj se pojavljajo nespečnost, občutki žalosti, povečana tesnoba in utrujenost. Brez strokovne pomoči se težave le še stopnjujejo.