Sindikate potrebujemo vedno bolj
NAŠ POGOVOR
Za pravice se je treba vedno znova boriti, tudi za tiste, ki že obstajajo, pa seveda še za kaj drugega, pravi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ekonomistka po poklicu je bila na začetku delovne kariere zaposlena v mariborski tekstilni tovarni Svila, med letoma 1982 in 1986 je bila podpredsednica Zveze sindikatov Slovenije, nato je delala na drugih področjih, dokler se po upokojitvi ni znova pridružila sindikalistom. Od letos je tudi predsednica Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kadarkoli se oglasi, opozarja na krivice, zahteva spoštovanje predpisov ter odločno zagovarja solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje.
-
Duševno zdravje je temelj za kakovostno življenje
Festival duševnega zdravja, ki ga že četrtič organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji, bo letos 15. maja v Celju. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij, ki se bodo lahko pogovorili o svojih dilemah ali stiskah, na delavnicah in predavanjih izvedeli marsikaj koristnega o sproščanju, obvladovanju stresa, iskanju notranje moči, premagovanju žalosti, gradnji dobrih odnosov in podobno, ali pa se v živi knjižnici pogovorili s sogovorniki z različnimi življenjskimi izkušnjami. Na stojnicah na Krekovem trgu se bodo predstavile različne ustanove in društva s področja duševnega zdravja.
Vse več operacij s pomočjo robota
Zdravje
Robotska kirurgija je v Sloveniji že postala standard sodobne kirurške obravnave, zlasti pri posegih na področjih urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije. Bolnikom prinaša prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov.
V slovenskih bolnišnicah je trenutno šest robotskih sistemov. Inštrumente vodi kirurg, robot pa omogoča natančne gibe, dober pregled in dostop do težje dostopnih predelov. Kirurg opazuje trirazsežnostno sliko, operira na slabo dostopnih mestih, vidi povečano sliko, kirurške inštrumente lahko obrača bolje kot z roko, poleg tega robot izniči tresavico rok. Robot ni nadomestilo za kirurga, ampak orodje, ki omogoča še bolj natančno in varno operiranje, so ob 4.
Še vedno zavržemo preveč hrane
Prehrana
Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je ta številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, je to še vedno pomemben ekonomski, okoljski in družbeni problem, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Poleg tega je med nami veliko družin, ki si težko privoščijo zdrave in dovolj hranilne obroke. Zato ZPS skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije sodeluje v programu Pri hrani prihrani, v okviru katerega pripravljajo kampanjo o pametni porabi hrane in zmanjševanju odpadkov ter širijo prepričanje, da cenovno dostopna hrana ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane. Med drugim razvijajo preprosto digitalno orodje za načrtovanje jedilnikov in nakupovanje, pripravljajo kuharske delavnice za otroke, starejše in socialno ranljive družine ter širijopraktične nasvete, od tega, da je doma kuhana hrana cenejša in bolj zdrava, da je mogoče iz osnovnih živil pripraviti več obrokov, do pametnega načrtovanja nakupov in porabe živil.
Redno gibanje blaži težave Parkinsonove bolezni
Zdravje
Za Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji trpi približno 11 tisoč ljudi. Zaradi napredka medicine lahko bolnikom zagotovimo dolgo obdobje dobrega in kakovostnega življenja, kljub temu pa se soočajo z izzivi, opozarjajo strokovnjaki.
Bolezen nastane zaradi propadanja nevronov, ki proizvajajo dopamin, kar postopno vodi v pojav motoričnih in nemotoričnih simptomov. Potek se lahko med posamezniki precej razlikuje, značilni simptomi pa so: tresavica, drsajoča hoja, togost mišic, zmanjšana gibljivost, upočasnjenost in poslabšanje ravnotežja. Bolezen vpliva tudi na razpoloženje, spanje in koncentracijo. Zakaj pride do propadanja nevronov, še ni povsem jasno. »Omenja se kombinacija okoljskih dejavnikov (vpliv zraka, vode, hrane) in genetske predispozicije, ki vplivata na razvoj bolezni,« je ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni pojasnil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije in predsednik Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika.
-
Zdravje
Astma je dobro obvladljiva bolezen, vendar le če imajo bolniki dostop do ustreznega zdravljenja in ga pravilno izvajajo. To je osnovno sporočilo svetovnega dne astme, ki ga zaznamujemo 5. maja.
Simptomi, kot so oteženo dihanje, piskanje v prsih, kašelj in občutek stiskanja, se lahko pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju. Alergologi opozarjajo, da do zapletov pogosto prihaja zaradi neustrezne ali neredne uporabe zdravil ter neenakega dostopa do sodobnih terapij. Za preprečevanje poslabšanja je nujno tudi prepoznavanje sprožilcev, ki so lahko alergeni, okužbe dihal, hladen zrak, onesnaženje ali telesni napor.
-
Kultura
Adrian P. Kezele: 59+
Najboljše šele prihaja
Po djotišu, starodavni vedski astrologiji, se otroštvo raztegne do devetindvajsetega leta, mladost traja do devetinpetdesetega, odraslost, ki se šteje za vrhunec življenja, pa se začne po devetinpetdesetem letu. V tej razdelitvi življenjskih obdobij o »starosti« ni niti besede, po devetdesetem se namreč zrelost šele začne. Ker je tako razmišljanje tako zelo drugačno od zahodnjaškega, kot ga poznamo, je zanimivo prebrati, kako si narediti naša zrela leta res najlepša. S praktičnimi nasveti in duhovnimi napotki nas avtor spodbuja, da spet vzpostavimo stik s telesom, duhom in svojim življenjskim smotrom. Kot pravi, je edina stvar, ki jo potrebujemo, odprto srce in pripravljenost zaupati, saj »glavno vprašanje ne bi smelo več biti, zakaj se staramo, ampak kako se lahko staramo bolje«. (Založba Chiara, 28 evrov)
-
Aktualno
Spoznajte bogato ustvarjalnost upokojencev
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 3. junija potekal Dan medgeneracijskega sožitja, ki ga pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije. To je priložnost za odkrivanje pozitivne podobe staranja in krepitev sožitja med generacijami ter za aktualne razprave, saj bodo udeleženci okrogle mize razpravljali o izzivih dolgotrajne oskrbe. Častna pokroviteljica dogodka je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Po slavnostnem odprtju s pestrim kulturnim programom boste lahko preverili, koliko kreativnosti, spretnosti in...
Ali kot družba izgubljamo empatijo
Aktualno
Kakšen je pravzaprav naš odnos do starosti? Kaj lahko družba stori, da bi dostojanstveno staranje postalo samoumevno, ne pa odvisno od pomoči institucij ali človekoljubnih organizacij? Kako lahko vsak med nami prispeva k bolj dostojnemu življenju starejše generacije?
Na ta vprašanja so iskali odgovore udeleženci okrogle mize z naslovom Starost med dostojanstvom in revščino: ali kot družba izgubljamo empatijo?, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana. Ugotavljali so, da družbo še vedno zaznamujejo predstave o starejših kot nemočnih, neproduktivnih in odvisnih, kar zmanjšuje pripravljenost za solidarnost. Človekoljubni delavci ugotavljajo, da se družba na dobrodelne akcije, namenjene otrokom ali družinam v stiski, odziva množično, medtem ko je odziv na zbiranje pomoči za starejše slabši. Strinjali so se, da je dolgoživost kazalnik družbenega razvoja in bogastva, na kar smo lahko ponosni, vendar moramo zagotoviti, da bodo vsi starost preživeli dostojanstveno.
-
Aktualno
V zadnjem času pogosto pišemo o primerih goljufij v povezavi z bančnimi storitvami, spletnimi nakupi ali kriptovalutami. S tem vas želimo spodbuditi k večji previdnosti, saj goljufi radi ciljajo zlasti na starejše, ker naj bi bili ti bolj zaupljivi in jih lažje prepričajo k nepremišljenim dejanjem.
Prevaranti so zelo iznajdljivi in vedno znova najdejo nove načine, kako ogoljufati čim več ljudi ter si pridobiti korist. Prevare so skrbno organizirane in se pojavljajo po vsem svetu. Tudi domači prevaranti pogosto uporabljajo na tujih tleh preizkušene metode. Med njimi je vse več takih, pri katerih storilci skušajo pridobiti denar z zavajanjem po telefonu. Tako se že dlje časa v različnih državah pojavlja goljufija, znana kot »vnukova prevara«. Posebna je zato, ker trka na čustva in izkorišča skrb za bližnje. Klicatelj se običajno predstavi kot znanec vnuka ali nečaka, ki se je znašel v stiski, ali pa se pretvarja in skuša pridobiti zaupanje s trditvami, kot je »Saj veš, kdo je pri telefonu«. Marsikdo bi ob pozivu, da je bližnji sorodnik »imel nesrečo, da nujno potrebuje denar za operacijo v bolnišnici, zato ga čim hitreje posredujte«, šokiran razmišljal, kako čim prej pomagati.
