Letos poteka 75 let od ustanovitve Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).Uradno so statistične podatke začeli sistematično beležiti 16. avgusta 1944. Ob tej priložnosti so na Krakovskem nasipu v Ljubljani odprli razstavo infografik Statistično gledano. Z njo se želijo še bolj približati ljudem in dokazati, da statistika niso samo suhoparni podatki, odstotki in številke.

Statistični urad zbira in objavlja podatke o storitveni proizvodnji, poslovanju z nepremičninami, okolju, pesticidih, odpadkih, blaginji, kupnih navadah, hrani, prebivalstvu …V spletni bazi je trenutno na voljo že več kot milijardo podatkov, ki jih lahko  brezplačno uporabljajo tako vlada kot podjetja in prebivalci.  Zaposlenih je 300 ljudi: od statistikov, metodologov, interpretov, programerjev in delavcev v IT, do pravnikov, kadrovskih delavcev in finančnikov.

 Sindikat upokojencev Slovenije je na vlado naslovilo protestno pismo zaradi povečanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj se v sindikatu bojijo, da se bo veliko zavarovancev odpovedalo plačevanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s tem pa bo ogrožena njihova zdravstvena varnost.

Dopolnilno zavarovanje v Sloveniji ponujajo tri zavarovalnice. V septembru se bodo zavarovalne premije v Vzajemni podražile za 12 odstotkov in tako znašale 35,67 evra. To bo že drugi dvig v letošnjem letu. Dvig premij je napovedala tudi Zavarovalnica Triglav, in sicer za 7,8 odstotka na 35,55 evra. V zavarovalnici Adriatic Slovenica so v začetku avgusta za STA navedli, da povišanja premije ne načrtujejo, razen če se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta spremenijo.

Marija je še vedno najpogostejše žensko ime, tako je me vsaki devetnajsti ženski v Sloveniji.  V povprečju pa je Marija gospa, ki ima skoraj 70 let .

V začetku leta 2018 je pri nas živelo 55.000 Marij (za primerjavo: leta 2010 jih je bilo še 69.000), toliko jih je namreč imelo to ime vpisano v osebnem dokumentu, ugotavljajo na Statističnem uradu Slovenije.  Številne pa kličejo z eno izmed različic tega imena (Micka ali Mica, Marica ali Marička, Meri, Marina ali Marinka, Mojca, Manca ali Manica, Marjana, Maruša, Mia ali Mija, Maša …). Največ Marij sicer živi v pomurski regiji (v povprečju vsaka 13. ženska), najmanj pa v obalno-kraški regiji. Tam je bila Marija vsaka 29. prebivalka. V začetku 2018 je bila med ženskami, starimi 78 let ali več (tj. tistimi, ki so se rodile do začetka 2. svetovne vojne), Marija vsaka peta ženska te starosti.

 V Mozirskem gaju bo med 15. do 18. avgustom tradicionalna poletna razstava, ki jo razglašajo za največjo razstavo eksotičnih živali na prostem.

V sodelovanju z Društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo bodo obiskovalcem pokazali pitone, anakonde, krokodile, kuščarje, želve in  pajke. Tiste, ki so jim bolj pri srcu večje živali pa vabijo na obisk v nedeljo, 18. avgusta, ko si boste lahko ogledali predstavitev španske šole jahanja z lipicanci. Predstava bo potekala v sodelovanju s  s Konjeniškim klubom Krumperk in študenti Biotehniške fakultete. Otroci bodo lahko od bliže spoznali tudi ponije in jih morda tudi zajahali.

Pri nas deluje 1.822 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Toliko jih je namreč oddalo poročilo o svojem delu za leto 2018,  ministrstvo za javno upravo pa je opravilo podrobnejšo analizo  o prostovoljstvu.

Iz nje izhaja, da so lani 244.304 prostovoljke in prostovoljci opravili 9.903.798 ur prostovoljskega dela, kar nas uvršča v sam vrh Evropske unije. Če te številke ne povedo dovolj, naj zapišemo, da je vrednost prostovoljskega dela ocenjena na kar  98.356.373 evrov!

 Mačke, ki veljajo za ene najljubših hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Osmi avgust so kot svetovni dan mačk prvič obeležili leta 2002. Dobrodelna organizacija Mednarodni fond za zaščito živali (Ifaw) je namreč želela osveščati o življenju, potrebah in zdravju felis catus.

V večini držav je to neuradni praznik. Kar v nekaj državah pa praznujejo nacionalni dan mačk. V Rusiji je to 1. marec, v ZDA  29. oktober, na Japonskem se jim poklonijo 22. februarja. Dan je tako priljubljen, da vsako leto na ta dan družbena omrežja poplavijo najrazličnejše mačje objave.

Zveza društev upokojencev Slovenije do 17. avgusta zbira prijave ljubiteljskih mojstric in mojstrov rokodelskih izdelkov iz vrst društev upokojencev, ki bodo vodili rokodelske delavnice. Kandidati ne smejo imeti svojega s.p. ali d.o.o-ja, lahko pa imajo registrirano osebno dopolnilno delo in  imeti morajo izkušnje na pedagoško andragoškem področju.

Rokodelske delavnice (letos jih bo 12) bodo  že tradicionalno potekale v hotelu Delfin v Izoli v dveh terminih. V času od 21. do 25. oktobra 2019  bodo izvedli naslednje delavnice: Fotografija za začetnike, Izdelave voščilnic v različnih tehnikah in Kulinarika: priprava in peka dobrot. V dneh od 18. do 22. decembra  2019 bo ponovno potekala kulinarična delavnica, začetniki se bodo lahko naučili klekljanja, teme desetih delavnic pa bodo predlagali rokodelci sami..  

 Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije  (ZDUS) Janez Sušnik je na nedavni novinarski konferenci ob prisotnosti članov upravnega odbora predstavil njihova stališča do članstva Mestne zveze upokojencev  in (ne)sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.

Zatrdil je, da  Mestna zveza upokojencev Ljubljana – Osrednjeslovenska Pokrajinska zveza društev upokojencev (MZU), ni včlanjena v ZDUS. Mestna zveza  namreč ni prilagodila svojega statuta novemu statutu ZDUS (z decembra 2016),  na podlagi katerega se je spremenila organiziranost zveze tako, da so v ZDUS včlanjene pokrajinske zveze in in ne več društva upokojencev.

 Statistiki ugotavljajo, da se do 40 odstotkov od tega, kar se vzredi ali vzgoji za prehrano, ne poje. In vendar je vsak osmi prebivalec planeta lačen, vsak  tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Če bi vsak posameznik spremenil svoj  odnos do hrane in bi je manj zavrgel, bi se veliko spremenilo.

Leta 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane, ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo. Po oceni je bilo 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. V preostalo odpadno hrano sodijo neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupke, jajčne lupine, lupine, luščine itd.,

 Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja na izrazito povečanje ponudbe različnih prehranskih dopolnil, probiotikov in zdravstvenih pripomočkov. Mnoge izdelke oglašujejo s trditvami, ki niso potrjene z ustreznimi raziskavami (znižuje holesterol, izboljšuje imunski sistem, shujšali boste v enem mesecu …), čeprav to zahteva zakonodaja. Pogosto so napisi na embalaži pomanjkljivi in niso navedene vse sestavine. Sporne so predvsem objave na spletu in tudi nekateri televizijski oglasi.

 Prav tako zavaja priporočilo, da »se v primeru nejasnosti ali zapletov posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom«. Zlasti v lekarnah, kjer je naprodaj vedno več takih izdelkov, potrošniki pa menijo, da je nakup varen, farmacevti o vsebini in učinkovanju posameznega izdelka premalo vedo, da bi ga lahko priporočali. Je pa vedno bolj razširjena praksa, da v lekarnah strankam priporočajo nakup t. i. prehranskega dopolnila namesto zdravila.