junij '22

NAŠ POGOVOR

Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi. Besed se ne bi smeli bati, še doda. Če bomo v svojem življenju izhajali iz osebne etike in pristnega občutka za sočloveka, ne pa iz predsodkov in strahov, potem tudi s poimenovanji ne bomo imeli nobenih težav.

Druženje | junij '22

ŽIROVNICA

Pisalo se je leto 1952, ko se je Društvo upokojencev Žirovnica »osamosvojilo«, kot neke vrste podružnica je namreč delovalo že od leta 1947 v okviru Društva upokojencev Radovljica. V počastitev 70. obletnice med drugim pripravljajo zbornik in osrednjo prireditev 1. oktobra.

V tem času je bilo kar nekaj prelomnic. Med drugim so doživeli dolgoletno pravdanje zaradi denacionalizacijskega postopka nekdanjega gostišča Zelenica (zdaj Osvald), ki ga je društvo kupilo leta 1974, obnovilo in poleg uredilo balinišče. Sodišče je leta 2003 odločilo, da stavbe ostanejo v lasti društva, zemljišče pa je prisodilo dedičem. Kasneje je društvo odkupilo del zemljišča, tako da lahko spet balinajo na svojem. Dobro sodelujejo tudi z najemnikom gostišča in objekt skupaj obnavljajo.

junij '22

Prva platforma za iskanje dela za upokojence

Slovenija je bogatejša za prvo stičišče starejših, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela in delodajalcev, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Najdemo ga na spletnem naslovu www.Seniordela.si. To je ena izmed prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela ga je ustanovila skupina posameznikov, ki deluje s poslanstvom detabuizacije starosti, medgeneracijskega povezovanja in omogočanja enakih možnosti starejšim. Portal SeniorDela.

Dobro počutje | junij '22

Kožni raki spadajo med najpogostejše rake, na srečo jih lahko uspešno zdravimo, a le, če jih dovolj zgodaj odkrijemo. Zato bodite pozorni na spremenjena znamenja na koži ali pa na majhne rane, ki se ne zacelijo, sploh če se pojavijo na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu.

Sumljiva so zlasti pigmentna znamenja, ki so nesimetrična in nepravilne oblike z nepravilnimi in zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna (od črne do rjave ali rožnate barve), večja od šest milimetrov in dvignjena nad raven kože. Bodite pozorni na tiste, ki srbijo ali so na otip hrapava oziroma luskasta. Za odkrivanje sprememb na koži je zelo pomembno redno samopregledovanje. Najbolje je, da ga opravite vsaj enkrat na mesec, po prhanju ali pred preoblačenjem.  Tako boste najhitreje opazili vsako spremembo. Še bolje je, da vam pri pregledovanju znamenj pomaga kateri od družinskih članov, saj bo lažje opazil spremenjena znamenja na hrbtu ali zadnjem delu nog.

junij '22

Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odvili Dnevi medgeneracijskega sožitja. To je bila priložnost za predstavljanje vsestranskih dejavnosti starejše generacije, za polemike o izzivih, ki jih odpira dolgoživa družba, in predvsem za druženje, ki smo ga že zelo pogrešali.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je druge Dneve medgeneracijskega sožitja pripravila z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije, ki jo sestavljajo še Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije ter Mladinski svet Slovenije. Slavnostni govornik na odprtju je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in medgeneracijsko povezovanje, in dodal, da je bil k dostojnemu staranju narejen velik korak...

Zgodbe | junij '22

 Junija mineva 70 let, odkar so prvi celjski učiteljiščniki opravljali maturo in se z dekreti odpravili na poklicno pot. Fotografija je z maturantskega izleta ob dalmatinski obali ter po Sarajevu in Beogradu. Samo malo nas je še, pravi Anči Jernejc Skok, ki nekdanjim sošolcem pošilja lepe pozdrave. 

 Fotografija je nastala junija 1952, na njej pa so učenci in učenke 4. b razreda OŠ Vode v Trbovljah (danes OŠ Alojza Hohkrauta). V razredu jih je bilo kar 52. Z njimi je »kot mama skrbna učiteljica, 'tršica' Černetova«, se spominja Stane Kovačič, ki hrani fotografijo.