SVET IN MI
S pravimi čevlji ob poledici
V Kanadi so že sredi zime, led in sneg sta uklenila ceste (ki jih zaradi ekološke usmerjenosti marsikje ne solijo), urgentni centri pa so polni starejših s polomljenimi sklepi in udi zaradi zdrsov in padcev. Izračunali so, da se pozimi ponesreči 20 do 30 odstotkov starejših od 65 let. Pri inštitutu za rehabilitacijo v Torontu ugotavljajo, da je tudi strah pred padcem zdravju nevaren. Starejši, ki ostajajo doma, posedajo pred televizorji, počasi postajajo depresivni, občutljivi za prehlade in podobno. Zdravstveni delavci v rednih radijskih in televizijskih oddajah spodbujajo dnevno telesno dejavnost starejših na prostem, hkrati pa je zaživela spletna stran za starejše z nasveti za zdravo in varno preživljanje zime. Med drugim so poleg nasvetov za drobne, a nujne varnostne dodatke v stanovanju in na stopnicah dodali tudi nasvete o dobri zimski obutvi. Tako svetujejo nositi copate z zaponko in trdimi podplati, posebna pozornost pa je namenjena podplatom čevljev oziroma škornjev. Zadnje lahko preizkušajo uporabniki v torontskem zimskem laboratoriju ob varni ograji. Preizkušajo različne tipe čevljev in škornjev, tudi tiste, ki jih prinesejo od doma. Ugotavljajo zdrsnost in vzdržljivost podplatov na ledu in pri nagibu tal. Ugotovili so, da oči niso dovolj za ugotavljanje varnega podplata. Nekateri škornji drsijo že pri 2-odstotnem ledenem nagibu, drugi pa so varni celo pri 20-odstotnem klancu.
Povzeto po http://www.uhn.ca/
E-koža spreminja svet
Prilagodljivi senzorji so že nekaj let v splošni uporabi v elektroniki (monitorji, ki se odzivajo na dotik), robotiki in vesoljskih poletih pa tudi v zdravstvu. V bližnji prihodnosti pa napovedujejo splošno uporabo elektronske kože in umetnih nadomestnih udov, ki se bodo odzivali zaradi občutljivosti za spremembe v okolju.
Za zdaj je največja težava ranljivost prilagodljivih senzorjev, ki jih je mogoče zlahka spraskati in tako poškodovati njihovo funkcionalnost. Raziskovalci oddelka za kemični inženiring izraelskega inštituta za tehnologijo v Haifi so se zgledovali pri sposobnostih celjenja človeške kože in razvili snov, ki jo lahko vgradijo v prilagodljive senzorje tako, da lahko samozdravijo poškodbe (praske, raze, udarnine …). Nova snov pridobi z uporabo novih sintetičnih polimerov (polimer je velika molekula, sestavljena iz mnogih enakih malih molekul) podobne sposobnosti, kot jih ima človeška koža, kar pomeni, da se lahko sama ozdravi v izredno kratkem času, celo v manj kot 24 urah.
Pri poskusih so ugotovili, da se snov najbolje odziva v hladnem okolju in »ozdravi« vse poškodbe tako, da je aparat mnogo odpornejši proti praskam in urezninam. To je pomembno tudi za ljudi, ki uporabljajo »pametno« in občutljivo protetiko, ki je ne bo treba več nositi na popravilo, hkrati pa se odpirajo neštete nove možnosti izuma v medicini in drugje.
Povzeto po www.ats.org
Mala šola v domu za starejše
Pred letom so v zahodnem predmestju Seattla odprli predšolski oddelek v domu za oskrbo starejših občanov z imenom Medgeneracijski učni center. Pet dni v tednu se predšolski otroci družijo s stanovalci doma in z njimi plešejo, pojejo, si pripovedujejo zgodbe in pravljice, jedo v skupni jedilnici, včasih pa jih tudi samo obiščejo.
Po besedah Evana Briggsa, filmskega režiserja, ki pravkar snema film o poskusu, se vsak dan zgodi mali čudež. Stanovalci, večinoma starejši od 75 let, ki so dotlej topo zrli v svet ali v televizor, s prihodom otrok oživijo in se povsem spremenijo. Vsi sodelujejo, ne glede na to, ali delajo sendviče za brezdomce, rišejo ali ustvarjajo glasbo na priročnih glasbilih.
Tudi otroci so očitno srečni, presenetljivo potrpežljivi, nemočnim pomagajo pri prehrani, ne čudijo se, da jih nekdo vsakih pet minut povpraša po imenu in ga potem vedno znova napačno izgovori …
Film se bo imenoval »Present Perfect« zaradi kontrasta: na eni strani so otroci povsem brez preteklosti, le prihodnost je pred njimi, na drugi pa so starostniki z bogato preteklostjo, toda s komaj kaj prihodnosti. Sedanjost pa si mladi in stari lahko delijo.
Čeprav večina staršev svojih otrok ni namenoma vpisala v tak predšolski program, pa spoznavajo njegov pozitivni učinek na otroke in odrasle.
Povzeto po www.odditycentral.com
