Št. 1, januar 2016

  • Več gibanja in druženja

    jan. '16

    Z vsakim novim začetkom se poraja novo upanje, tudi z vstopom v novo leto je tako. Želimo si, da bi se številne želje, ki smo si jih izrekli v prazničnih dneh, uresničile. Za marsikaj lahko poskrbimo sami. Ne moremo pa spremeniti sveta, lahko spremenimo le sebe. Pomislimo, kaj vse imamo (družino, ljubečega partnerja, skrbne otroke, radožive vnuke, prijazno sosedo, dobrega prijatelja …), in se vprašajmo, ali znamo to ceniti. Vzemimo si čas zanje in bodimo hvaležni za vse drobne stvari, ki nam polepšajo življenje.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralka je prosila zdravnico, da ji napiše recept za zdravilo (živilo) s prehransko podporo, ki vsebuje določena prehranska dopolnila in sicer zaradi kroničnih prebavnih težav. Zdravnica jije izdala le recept za en mesec, čeprav je bralkaslišala, da bi bila kot kronična bolnica upravičena tudi do zdravil na obnovljivi recept. Ali to drži?

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc Bralka že nekaj let živi z novim partnerjem. Oba imata otroke iz prejšnjih zvez, vsak tudi svoje stanovanje oziroma hišo. Otroke skrbi, da bo po smrti enega ali drugega dedoval njegov partner in s tem postal solastnik družinske hiše oziroma stanovanja. Bralko otroci silijo, da naj ukrepa tako, da bo hiša ostala v družinski lasti.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec Bralec je že skoraj 20 let zaposlen pri zasebnem delodajalcu (s.p.-ju), ki pa je resno bolan. Njegova žena, ki kot prokuristka vodi podjetje, je zaposlenim omenila, da se še ni odločila, ali bo v primeru moževe smrti dejavnost nadaljevala sama oz. kdo od njunih otrok ali pa se bo podjetje zaprlo, saj zadnje čase ne deluje uspešno! Bralca zanima, kakšne so njegove pravice, glede na to, da je star 58 let.

ZDUS

Ureditev dvojnega statusa S 1. januarjem 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki med drugim ureja tudi tako imenovani dvojni status. To pomeni, da lahko zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, prejema del pokojnine ob istočasni vključenosti v obvezno zavarovanje.

Lani spodbudnejša gibanja prejemnikov pokojnin Statistični podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) o prejemnikih pokojnin v lanskih enajstih mesecih, razvidni iz Mesečnega statističnega pregleda za navedeni mesec, kažejo, skupaj s podatki iz preteklih mesecev, na nadaljnjo (pričakovano) upočasnjeno rast števila novih prejemnikov pokojnin v tem letu. Pričakovano smo zapisali, ker jo po naših ocenah lahko pripišemo učinkom spremenjene zakonodaje, uveljavljene z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim se, kot je znano, postopno zaostrujejo pogoji za pridobitev pravice do starostne in nekaterih drugih pokojnin. To pa naj bi med drugim vplivalo tudi na počasnejše naraščanje števila novih prejemnikov pokojnin in večjo finančno zdržnost sistema!

Izredna uskladitev pokojnin Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je 17. decembra lani sprejel ugotovitveni sklep o izredni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2016. Odločitev o izredni uskladitvi je sprejel Državni zbor na predlog Vlade RS 1. decembra lani, ko je sprejel Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617). V tem zakonu je jasno določeno, da se izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvede s 1. januarjem 2016 v višini 0,7 odstotka. V tem zakonu je tudi jasno določeno, da se ne izvede uskladitev letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.

POISKALI SMO ODGOVOR Bralec nam piše, da živi sam in ker je pred časom doživel rahlo kap, razmišlja, da bi prodal stanovanje in se preselil v dom starejših občanov, kjer bi imel družbo, pa tudi vso potrebno oskrbo, če bi jo potreboval. Zaenkrat samo poizveduje, kje in kako bi prišel do več informacij. Uporablja računalnik, a ga ni preveč vešč, predvsem pa se mu ne da iskati vsak dom posebej.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz Za nami so prazniki. Žal to ni čas veselja, radosti in družinske povezanosti za vse ljudi. Med nami so tudi osamljeni posamezniki, za katere je to obdobje, ki bi ga najraje prespali in se zbudili v prvi delovni dan, ko življenje spet teče v ustaljenem ritmu. Osamljenost ni isto kot biti sam, saj se ima posameznik lahko dobro sam s seboj in uživa v svoji družbi. Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti, ko se zdi, da smo odrezani od drugih ljudi, pa čeprav so fizično okrog nas.

Vode nimam prav rad Andrej Brodarič, po rodu Belokranjec, je kot nekdanji potapljač naučil varnega potapljanja številne tečajnike in marsikateremu poškodovanemu potapljaču rešil življenje. Sedaj pa se vode raje izogiba.

Najstarejši ribiški car

IZBRSKANO JANUAR

Med kulturne bisere spadajo tudi spomeniki Največji ljubljanski park se na petih kvadratnih kilometrih razteza v neposredni bližini mestnega središča pod Rožnikom in Šišenskim hribom. V njem se združujejo naravni in krajinski elementi ter objekti kulturne dediščine, med katere poleg grada Tivoli (nekoč imenovanega Podturn) in Cekinovega grada sodi tudi približno trideset spomenikov. Vse umetniške stvaritve razen ene (Štirje psi pod Tivolskim gradom) so delo slovenskih kiparjev, vendar se po besedah upokojene umetnostne zgodovinarke mag. Olge Paulič do njih vse preveč mačehovsko obnašamo.

S spoštovanjem do tradicije »Veliko odgovornost čutim do družinske tradicije, zato sem se po diplomi iz ekonomije odločila, da nadaljujem to, kar sta začela moj dedek in babica in kar sta dograjevala moja starša,« pravi Tina Muller Starešinič, ki ji na prvi pogled ne bi mogli pripisati tako težkega in odgovornega dela in tudi ne kar treh otrok … Gostilni Muller v Črnomlju domačini še vedno pravijo Pri Bariču. Od nekdaj je slovela pa odličnih jedeh in izbranih vinih in pri njih še vedno vsak dan diši po svežih kruhih in kruhkih. Tradicija in novosti gredo pri njih z roko v roki.

LJUDJE IN DOGODKI SKOZI ČAS

Z nitjo pisana zgodovina Mestni muzej Idrija ima svoje razstavne prostore v gradu Gewerkenegg. Nekoč je bil grad rezidenca upraviteljev tamkajšnjega rudnika živega srebra, ki je tako značilen za to območje kot idrijska čipka.Nekoč klekljanje ni bilo dovolj cenjeno, a se je od nedavna uveljavilo kot znanje, vredno spoštovanja in občudovanja. Danes predstavlja ta dejavnost način ustvarjalnega preživljanja prostega časa.

Čar dreves v slovenski ljudski dediščini

 Tri jabolka na dan … Jabolko je sadež enega prvih kultiviranih vrst sadnih dreves, ki sodijo v družino rožnic in v skupino pečkarjev, ker imajo sredi sadnega ploda peščišče z več semeni. Zdrava jabolka so danes modni trend. Večja pridelava je posledica zavedanja prebivalstva, da so jabolka zdrava in nujna v vsakodnevni prehrani.

RECEPTI JANUAR

Nepogrešljive pletenine Pletena jopa je osnoven, eleganten in moden kos garderobe, ki ne sme manjkati v omari vsake dame, predvsem pa ga lahko nosite čez vse leto. Jopo klasične nevtralne barve boste z lahkoto uvrstili med bolj barvite odtenke oblačil, zelo barvita pa učinkovito popestri vašo garderobo.

Ponarejena zdravila so nevarna Sodobna tehnologija dovoljuje ponarejanje skoraj vseh stvari in izdelkov, med njimi so tudi zdravila in celo kontaktne leče. Razmah spletne trgovine omogoča, da ponarejena zdravila lahko kupimo praktično kjerkoli – enostavno, poceni in brez recepta. Vendar pa je tako ravnanje tvegano: napačen odmerek, neznane sestavine ali neustrezno razmerje učinkovin ima lahko resne posledice za zdravje bolnikov, tudi srčni zastoj, koma, anafilaktični šok ali smrt.

Kako skrbite za svoje zobe Ste zadovoljni s svojim zobozdravnikom, kaj pa dolge čakalne vrste, kaj menite o stroških zobne protetike ...

Za parodontitis ni hitrih rešitev Glavni razlog za izgubo zob je parodontalna bolezen, to je kronično vnetje obzobnih tkiv, ki nastane zaradi prisotnosti bakterijskih zobnih oblog. Prizadene veliko ljudi; po zadnji epidemiološki raziskavi ima v Sloveniji skoraj polovica preiskovancev med 35. in 85. letom napredovalo obliko parodontitisa.

Ne teče več, kot bi moralo Pri moškem po 60. letu se rade pojavijo težave s pogostim in oteženim mokrenjem. Povzroči jih benigno ali nenevarno povečanje prostate, ki je s starostjo vse pogostejše. K urologu lahko moškega pripeljejo tudi težave pri spolnosti oziroma erektilne motnje. A tudi če ne enih ne drugih nadlog nima, asist. Bojan Štrus, dr. med., vodja Urološkega oddelka naUniverzitetnem kliničnem centru Ljubljanavsakemu moškemu še po petdesetem letu priporoča preventivni pregled. Pri nekaterih boleznih se namreč ne moremo zanašati na opozorilne znake.

Kneippove vodne terapije Kapljice vode, ki so v potoku ali reki, pomenijo zdravje. Tako je razmišljal Sebastian Kneipp, ko je oblikoval svoj način terapij in oblikoval pet zdravilnih stebrov: voda, gibanje, prehrana, zelišča in življenjski slog. Ugotavljal je, da ni močnejšega zdravila kot je voda - v zunanji in notranji uporabi.

Za roke in noge (I. del) Razgibavanje in krepitev dlani, zapestij, stopal in gležnjev je v hladnejših dneh potreba in razvajanje v enem. Za tiste, ki veliko delate z rokami, na hladnem in po možnosti še sede, bodo vaje prava otoplitev in krepitev.

Osredotočimo se na tukaj in zdaj

ZDRAVJE KRATKE

Urejena na prednovoletno zabavo Albina Melinc že od mladih let živi v Ljubljani, a izredno rada se spominja odraščanja v Slovenski vasi pri Kočevju. V njihovi hiši je bilo vedno živahno, saj je mama izhajala iz družine z enajstimi otroki in tete so pogosto prihajale k njim na počitnice. Od njih se je naučila tudi dobro kuhati.

S starostjo sluh slabi Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo.»Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.

Pomagajmo obremenjenim jetrom Jetra so naš glavni presnovni organ, ki se neprenehoma trudi z gradnjo, recikliranjem in čiščenjem v telesu. Delo je še toliko težje, če telo pogosto preobremenjujemo z mastno hrano, alkoholom in številnimi kemičnimi snovi (zdravili in strupi iz okolja). Zveni znano? K sreči imajo jetra izjemno možnost obnove, vendar jim moramo pri tem pomagati. Začetek leta je dober čas za nekatere spremembe.

Opatija in karneval na Reki

LETNI HOROSKOP 2016

Srečanje prijateljev Vzajemnosti bo v Primoštenu

Med lesom in barvami

Vrata oblikujejo prostor Vrata so tisti del hiše ali stanovanja, s katerim se predstavimo obiskovalcem, ki nas varuje pred mrazom, hrupom, vsiljivci in radovednimi pogledi sosedov. A niso le vhodna vrata tista, ki oblikujejo prostor. Smiselna postavitev in izbira vrat v stanovanju lahko vplivata na občutek prostornosti in ustvarita prijazen prostor ali tak, v katerem se ne počutimo prijetno.

Iz koška ročnih del

Stojte, gospa zmešana!

Semenske novosti pri paprikah Vrtičkarji radi preizkušamo nove sorte vrtnin. Vsako leto se ponudba semen nekoliko razširi in na policah najdemo lepo število novih sort atraktivnega videza. Podrobneje bomo predstavili nekaj starih in novih sort paprik in pekočega čilija.

Vožnja v napačno smer Vinjete za vožnjo po avtocesti so nam prinesle tudi težave, ki jih nismo poznali: vožnjo v nasprotno smer. Če bi imeli cestninsko hiško ob vsakem izstopu in vstopu na avtocesto, bi tovrstne incidente zatrli že v kali, z zapornico. A ta problem se da preprečevati tudi na druge načine, je pa res, da strokovnjaki opozarjajo, da še ni sistema, ki bi bil stoodstotno učinkovit.

Lončnice pri radiatorju Pogosto je zima problematična za nas, a tudi rožicam v naših stanovanjih ni lahko. Vsem so nujni osnovni življenjski pogoji, ki pa niso vedno ravno podobni našim bivalnim zahtevam. Svetloba pomeni rastlinam še mnogo več kot nam, tudi pred mrazom se ne morejo braniti, zračna vlažnost centralno ogrevanih bivališč pa spet mnogim ne prija. Poglejmo si nekaj bivanjskih kompromisov, a izbor za suho ozračje primernih rastlin s tem sploh ni izčrpan ..

Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo  Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo se uvršča v drugi pokojninski steber in predstavlja posebno obliko prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta oblika varčevanja je za varčevalce še posebej privlačna, saj jo subvencionira država in to na ta način, da varčevalcem vplačana sredstva na osebni varčevalni račun prizna kot posebno davčno olajšavo.

Kultura

Med željo, vizijo in izvedbo Živim med željo, vizijo in izvedbo, pravi Saša J. Mächtig, oblikovalec in arhitekt, ki je s svojim oblikovanjem zaznamoval Ljubljano, Slovenijo in svet. Oblikoval je legendarni rdeči kiosk K67, in čeprav je od takrat minilo več desetletij, ga še vedno lahko vidimo kot uporabni del našega in celo tujih javnih prostorov. Uvrščen je v prestižno oblikovalsko zbirko 20. stoletja v newyorškem muzeju moderne umetnosti (MoMA), na kar bi njegov avtor, ki Ustvarja že več kot pol stoletja, lahko bil ponosen.

 V Smokvico po fige Notranjost slovenske Istre je kar nekako skrita pred številnimi obiskovalci, ki hitijo proti morju. Odkar je avtocesta skrajšala pot, so vasice pod Kraškim robom za večino turistov še bolj odmaknjene. A velja se potruditi in zaviti z ustaljenih poti. Med zadnjim potepanjem po tem koncu se je za prijetno presenečenje izkazala vasica Smokvica. Njeno ime gotovo izvira iz sladkega primorskega sadeža – smokve ali fige. Nekoč so menda rasle na robu njiv in travnikov ter na vsakem dvorišču. No na dvoriščih, tudi tistih zapuščenih, jih najdete še danes. V to sem se kar hitro prepričal: Na dvorišču ene izmed najbolj privlačnih kamnitih hiš v vasi – Bržanove domačije.

Da ptički ne bodo lačni Naj vam zimskedni polepša pogled na lastnoročno narejen izdelek in srečne ptičke, ki so vam hvaležni za hrano v krmilnici.

Vsakemu upokojencu še 1000 evrov Moj danski prijatelj Steen je včasih lahko »naporen«. Svojo državo namreč nenehno predstavlja v takšnih presežnikih, da sem samo tiho. Recimo: »Naša država ima najstarejšo zastavo ne svetu! Kopenhagen so razglasili za najbolj zdravo mesto na svetu! Pri nas dobi vsak študent 750 evrov štipendije! Javna stranišča so brezplačna! Mi smo izumili Lego kocke! Naš arhitekt je zrisal opero v Sydneyju! Vsak upokojenec, četudi ni nikoli delal, dobi 1000 evrov pokojnine, plus pokojnino, ki mu pripada iz delovne dobe! Imamo najmanj pet tednov plačanega dopusta in 37-urni delovni teden. Pri nas so avtoceste brezplačne!« »Oh Steen, … strežete pa bistveno slabšo kavo kot pri nas,« mu rečem.

DRUŽENJE

Pletenje vezi med mladimi in starimi Hiša generacij v Laškem je sprva sramežljivo odprla vrata. Razumljivo, saj prakse na tem področju skoraj ni bilo, kljub temu, da se je že veliko govorilo o tem, kako pomembno je graditi mostove med mlajšo in starejšo generacijo, da bomo ostali med seboj složni in bomo tudi razumeli potrebe tako mladih kot starejših. Da bo to hiša generacij, je torej obetalo že ime. V desetih letih je hiša ime povsem upravičila.

Odiranje ali gospodarnost? Še nedavo so stiske prebivalcev domov starejših občanov in njihovih najbližjih bolj ali manj ostajale za njihovimi zidovi. Toda že nekaj časa se razmere spreminjajo, še posebej po razkritju spornega poslovanja Doma upokojencev Ptuj.

Srce ne ve, koliko je ura Uradno se je upokojil pri sedemdesetih letih, v resnici pa še vedno dela kot zdravnik. 94-letni Boris Cibic je konec lanskega leta prejel priznanje revije Ženska za izredno osebnost leta 2015 zaradi dolgoletne človekoljubnosti.

Vladanje

Krožno gospodarstvo sledi naravi, kjer nič ne gre v nič Zima je čas, ko se malo bolj posvetimo domu, sebi, svojim dragim, pa tudi stvarem okoli nas. Jih je preveč in so obrabljene? Jih sploh uporabljamo ali nam le delajo napoto? Se težko odločimo, da bi se jih znebili, jih podarili nekomu, ki mu bodo prišle prav ali jih celo zavrgli? Smo kupovali stvari, ki jih ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nismo imeli, da bi z njimi očarali ljudi, ki jih ne maramo? Neuporabni, zastareli in pokvarjeni stroji, obleka, predmeti, ki jih ne uporabljamo, so del zgodbe, ki ji pravijo krožno gospodarstvo. So odpadki, s katerimi ne vemo kam, hkrati pa so lahko tudi dragocena surovina za nove izdelke.

Naj predmeti krožijo … Po nekaterih podatkih vsak posameznik razpolaga z najmanj petimi kilogrami še uporabnih izdelkov na leto, ki jih odvrže na odlagališče. Marsikaj pa bi komu drugemu prišlo zelo prav, kdo drug pa bi stvari popravil ali predelal in ponovno uporabil. Zbrali smo nekaj namigov, kam z odvečnimi stvarmi.

Kako povečati svoje zadovoljstvo? Novo leto je mali nov začetek: še eno leto v nizu mojega življenja je odšlo v zgodovino z vsem dobrim in hudim, začelo se je leto novih možnosti. Podatki iz reprezentativne raziskave o Potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije skrivajo napotke, kako lahko povečam zadovoljstvo s svojim življenjem v tem letu, da ga bom ob koncu vesel, nanj ponosen in zanj hvaležen. Raziskovalni odgovori, ki predstavljajo izkušnje 750.000 starejših prebivalcev Slovenije, potrjujejo znani rek: Če sam ne povečam svojega zadovoljstva z življenjem, mi ga ne bo nihče.

NOVICE OD VSEPOVSOD

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media