Zakaj so med pokojninami razlike?
Kljub pogostemu poudarjanju izjemnega vpliva dopolnjene pokojninske dobe na višino pripadajoče pokojnine posameznika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v praksi na njen pomen večinoma pozabljamo. Na to kažejo tako pogovori o razlikah med pokojninami, ki jih skoraj nihče ne pripisuje dopolnjeni pokojninski dobi, še posebej pa razprave o tem, na kakšen način naj bi ohranjali vrednost pokojnin v času njihovega izplačila. S tem prispevkom znova predstavljamo vpliv pokojninske dobe na višino pokojnin, hkrati pa opozarjamo na pomen njenega ohranjanja, dokler je sistem takšen, kakršen je. Pri pisanju se bomo omejili predvsem na starostne pokojnine, ki jih je, številčno gledano, največ. Večina tega, kar izpostavljamo, pa velja v pretežni meri tudi za druge vrste pokojnin.
Kaj torej je pokojninska doba v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in kako njena dolžina vpliva na višino pokojnine? Pokojninska doba je z zakonom predpisano obdobje, sestavljeno iz zavarovalne dobe, to je obdobje, ki ga je oseba praviloma prebila v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in drugih obdobij, ki so se ali se še vedno štejejo po določenih predpisih kot pokojninska doba. V zadnja spada tudi posebna doba, ki se nanaša na čas, v katerem oseba v tako zavarovanje sploh ni bila vključena.
Vpliv pokojninske dobe
Dopolnjena dolžina pokojninske dobe ima v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojni pomen. Vpliva na izpolnitev predpisanih pogojev za pridobitev večine v njem določenih pravic. Poleg tega pa, kot smo že omenili, neposredno vpliva na višino pokojnin. Njen vpliv se kaže skoraj pri vseh vrstah pokojnin, tudi vdovskih in družinskih, ki so sicer izpeljane iz starostnih ali invalidskih pokojnin umrlih zavarovancev ali uživalcev.
Dolžina dopolnjene pokojninske dobe posameznika pogojuje višino odstotka za odmero pokojnine od pokojninske osnove in tako njeno višino.
Veljavni zakon (ZPIZ-2) določa dva glede na spol zavarovanca različna najnižja odstotka za odmero starostne pokojnine: za ženske 29 odstotkov, za moške pa 26 odstotkov. V tej višini je odmerjena starostna pokojnina za minimalnih 15 let dopolnjene zavarovalne dobe, s katero je pri dopolnitvi predpisane starosti sploh mogoče to pravico pridobiti. V času trajanja prehodnega obdobja, ki se bo končalo z letom 2022, se razlikuje tudi vrednost posameznega leta daljše pokojninske dobe od minimalne zahtevane zavarovalne dobe glede na spol zavarovanca. Za ženske znaša do konca letošnjega leta 1,41 odstotka, 1,38 odstotka od leta 2017 do vključno 2019, od leta 2020 do vključno 2022 pa 1,3 odstotka. Za moške pa je ves ta čas vrednost nespremenjena in znaša 1,25 odstotka. Od leta 2023 naprej pa bo tudi za ženske enaka kot za moške.
Če dopolnjena pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, je tolikšna doba pri moških ovrednotena v višini 0,63 odstotka, pri ženskah pa v času trajanja prehodnega obdobja v višini 0,71 odstotka, 0,69 odstotka in 0,65 odstotka, odvisno pač od obdobja, v katerem je pokojnina uveljavljena. Od leta 2023 pa znaša tudi za ženske toliko kot za moške, to je 0,63 odstotka.
Pomembno je, da ZPIZ-2 ne določa nobene zgornje meje za odmero starostne pokojnine. Posledice tega so jasne: čim daljšo pokojninsko dobo izkazuje zavarovanec ob uveljavitvi starostne pokojnine, v tem višjem odstotku od pokojninske osnove se mu odmeri in mu pripada višja pokojnina.
Če zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine z dopolnitvijo predpisane pokojninske dobe brez dokupa, se mu vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi ZPIZ-2, vrednoti na poseben način, in sicer tako, da je vsake tri mesece takšne pokojninske dobe brez dokupa vredno kar 1 odstotek. S tem se višina odstotka za njeno odmero dodatno poveča, posledično pa tudi višina starostne pokojnine. Tak način vrednotenja je omejen le na tri zaporedna leta daljše pokojninske dobe brez dokupa. Spodbuda za odlaganje upokojitve po izpolnitvi pogojev, čemur je tako vrednotenje namenjeno, je občutna, saj lahko znaša 12 odstotkov.
Razlike med moškimi in ženskami
Predpisani način določanja starostnih pokojnin že ob njihovi odmeri med njimi vzpostavlja razmerja, ki so izključno posledica različno dolge pokojninske dobe in nujno vplivajo na razlike v višini pokojnin. Te so zaradi različne višine najnižjih odstotkov za njeno odmero glede na spol zavarovanca podane že pri za oba enako dolgi zavarovalni dobi. Starostna pokojnina, odmerjena za 15 let zavarovalne dobe, znaša za žensko 29 odstotkov, za moškega pa 26 odstotkov od pokojninske osnove. Če na primer pokojninska osnova znaša 1.000 evrov, znaša starostna pokojnina ženske 290 evrov, moškega pa 260 evrov. Razlika med njima je 30 evrov. Z daljšo pokojninsko dobo se razlika povečuje. Vzemimo, da sta oba dopolnila 40 let pokojninske dobe. Starostna pokojnina ženske pri prejšnji pokojninski osnovi je 642,50 evra, moškega pa 572,50 evra. Razlika se je povečala na 70 evrov.
Dopolnjena pokojninska doba pa seveda vpliva tudi na razlike v višini pokojnin med ženskami kot tudi moškimi. Kolikšne so, je odvisno od njene dolžine in višine odstotka za odmero starostne pokojnine. Za 15 let zavarovalne dobe se, kot smo že omenili, ženskam odmeri starostna pokojnina v višini 29 odstotkov od pokojninske osnove, za 40 let pokojninske dobe pa do konca letošnjega leta v višini 64,25 odstotka. Pri enakem znesku pokojninske osnove je tako starostna pokojnina ženske, odmerjena za 40 let pokojninske dobe, 2,2155-krat višja kot za 15 let zavarovalne dobe. Podobno razmerje je pri starostnih pokojninah moških za enako dolgo zavarovalno in pokojninsko dobo. Za 15 let zavarovalne dobe znaša 26 odstotkov, za 40 let pa 57,25 odstotka. Torej je starostna pokojnina moškega s 40 leti pokojninske dobe 2,2019-krat višja. Z daljšo pokojninsko dobo pa se razlike razumljivo povečujejo.
Usklajevanje pokojnin
Že iz omenjenih osnovnih primerjav lahko dobimo odgovor na vprašanje, zakaj so med pokojninami razlike. Če upoštevamo še dejstvo, da se v praksi izjemoma redko zgodi, da imata dva zavarovanca popolnoma enaki pokojninski osnovi, razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih razdobjih, še laže utemeljujemo. Pokojninske osnove, od katerih se odmerjajo pokojnine, se razlikujejo zaradi plač in/ali zavarovalnih osnov, ki so služile za njihov izračun. Te so individualno pogojene, odvisne od posameznih zavarovancev. Razlikujejo pa se tudi zaradi zakonskih načinov, določenih za njihov izračun. Enake so le najnižje in najvišje pokojninske osnove. Po ZPIZ-2 pa je taka enakost podana le znotraj posameznega koledarskega leta, ne velja pa za že pred tem uveljavljene pokojnine.
Ali se lahko razmerja, vzpostavljena ob odmeri pokojnin, v letih izplačevanja spreminjajo? Kot vemo, vrednost uveljavljenih pokojnin ohranjamo s t. i. usklajevanjem. To že vrsto let poteka tako, da se pokojnine od določenega dne naprej zvišajo za določeni odstotek. Ker so bile pokojnine odmerjene od pokojninskih osnov v določenem odstotku, praviloma odvisnem od dopolnjene pokojninske dobe, se na ta način ohranja razmerja, vzpostavljena ob njihovi odmeri. Uskladitve pokojnin, izvedene na drugačen način, tega ne bi zagotavljale. Uskladitve pokojnin, izvedene z različnimi odstotki, nižjimi za višje in višjimi za nižje, kombinacijami z odstotki in zneski ali pa samo z enakimi ali različnimi zneski, bi izničile zakonitosti, vzpostavljene ob njihovi odmeri. Spremembe ne bi nastale le v razmerjih med že uveljavljenimi pokojninami, ki bi bile deležne takšnih uskladitev, temveč tudi v primerjavi z na novo uveljavljenimi pokojninami. Višje uskladitve podpovprečnih pokojnin od nadpovprečnih bi se odrazile v nižjih novih pokojninah, odmerjenih za kratko pokojninsko dobo, od že uveljavljenih za enako dolgo pokojninsko dobo. Nasprotno pa bi bile na novo odmerjene pokojnine za daljšo pokojninsko dobo višje od že odmerjenih za enako dolgo pokojninsko dobo. Na ta način bi se vpliv pokojninske dobe na raven pokojnin postopno zmanjševal, s tem pa tudi njen pomen.
