Življenje ima svoj zvok
Strokovnjaki ocenjujejo, da starostna naglušnost (presbiakuza) doleti okoli dve tretjini starejših nad 70 let in že kar štiri petine tistih nad 85. letom. Glede na to, da je starejšega prebivalstva vse več, to ni zanemarljivo dejstvo. Slušni aparat je pripomoček, ki jim lahko pomaga ohranjati kakovost življenja.
Danes je vse več starejših še vedno dejavnih, a ne le zaradi podaljševanja delovne dobe, ampak tudi zato, ker je aktivna in zdrava starost nekaj, po čemer danes vsi vse bolj stremimo.
Prijateljev ne moremo dati naglas
Del nje je tudi ohranjanje sluha, saj je le-ta pomemben dejavnik našega družabnega življenja. Televizijo že lahko damo bolj naglas (pritoževali se bodo le sosedi), a s pešanjem sluha žal pogosto peša sporazumevanje z drugimi.
Marsikdo rad obiskuje gledališče ali pa se vsaj rad druži s prijatelji, in ko ne slišimo več dobro, postaja vse težje, saj morda govoru ali pogovoru ne zmoremo več slediti. Ker sogovornikov niti ne želimo nenehno prositi, da nam besede ponavljajo, lahko pride celo do nesporazumov in sporov, ko si kakšno stvar razložimo malce po svoje.
Tehnika napreduje
Strokovnjaki zato svetujejo, da ob pešanju sluha čim prej obiščemo zdravnika, ki nas bo napotil k specialistu, ki lahko izda naročilnico za slušni pripomoček. Res je, da se vsi na slušni aparat ne privadijo enako hitro, vendar tudi ne smemo prehitro obupati, sploh če nam je o svoji slabi izkušnji povedal kak znanec. Danes so slušni aparati že precej izboljšani in so daleč od tistih nekoč, ki so le okrepili vse zvoke, kar je bilo za marsikoga moteče. Lahko bi rekli, da so tudi slušni aparati postali »pametnejši« in bolje prepoznavajo zvoke, ki so za nas pomembnejši.
Najhitreje se bomo slušnega aparata privadili, če ga začnemo čim prej nositi. V vsakem primeru pa ga najprej za tri mesece dobimo v preizkus. Če ga pridno uporabljamo, je ta čas običajno dovolj tudi za vse morebitne prilagoditve, da bomo kot uporabniki lahko pozneje bolj zadovoljni. Če se po treh mesecih preizkušanja odločimo za aparat, dobimo zanj naročilnico. Nič nas torej ne stane, če vsaj poskusimo.
Tudi po 80. letu hočemo slišati
Ameriški raziskovalci so pred kratkim ugotovili, da sluh še najbolj pospešeno peša po 90. letu, in ker se starostne meje premikajo, je teh tudi vse več. Medtem ko se mlajši za slušni aparat dejansko vse pogosteje odločajo, je po 80. letu veliko tistih, ki bi ga že potrebovali, a ga nimajo. Ob slabem sluhu smo po tej starosti še bolj izpostavljeni tveganju družbene izolacije, depresije, demence, zmanjšane telesne dejavnosti in celo padcem, ugotavljajo strokovnjaki.
