Upočasnimo življenje
Ko sem začenjala novinarsko pot, nas je dolgoletni urednik časopisa opozarjal, naj ne pretiravamo, ker nas do upokojitve čaka še veliko trdega novinarskega dela. To pa je podkrepil še s podatki o zgodnji umrljivosti novinarjev zaradi stresnega načina življenja in dela. Toda časi so se v dveh desetletjih zelo spremenili, danes takšnih urednikov in šefov ni več, obstajata le priganjanje in nalaganje dodatnega dela. In vse to hitenje in pritiski, da je treba narediti še več, so se zalezli v vse pore življenja. Otroci imajo že v vrtcu polno nalog, da o osnovni šoli ne govorimo, poleg tega jih starši silimo še v dodatne dejavnosti. Njihov urnik je vsak dan zapolnjen do minute, prezaposlenim staršem pa morajo nemalokrat priskočiti na pomoč še babice in dedki. Še dobro, da jih imamo. Pa ne le za pomoč, ampak tudi zato, da vnukom s pripovedovanjem približajo čas njihove mladosti, ki je bil po vojni precej drugačen in tudi neusmiljen, toda bili so svobodnejši, imeli so veliko časa za igro z vrstniki.
Kanadski pisatelj in novinar Carl Honoré, avtor knjige Hvalnica počasnosti, že nekaj let potuje po svetu in predava ljudem, naj upočasnijo svoj tempo življenja. Pravi, da je staranje čudovit proces, ki ga ne moremo ustaviti, vendar če želimo živeti dolgo in dobro, moramo upočasniti svoje življenje. Sam je do tega prišel z lastno izkušnjo, zaradi preobilice dela je skoraj pregorel, vse bolj so se slabšali odnosi v družini, v delu, ki ga je opravljal, ni našel več zadovoljstva, priganjal ga je le še urnik. To ga je razsvetlilo, ustavil se je in se uprl hitenju.
Kaj se je zgodilo z nami? Potrošništvo ne obremenjuje le naših denarnic, omar in okolja, ampak tudi naše odnose. Vsak dan smo zasuti z najrazličnejšimi informacijami, zato jih spremljamo površno, potem pa se jezimo, da imamo slab spomin. Tudi za pomnjenje si moramo vzeti čas in mir. Honoré predlaga, da si lahko upočasnimo življenje z dejavnostjo, ki nas bo umirila – to večina že pozna: kuhanje, vrtnarjenje, branje, pletenje, slikanje … Vsak dan si je treba vzeti tudi nekaj ur samo zase, za ta čas pa naj ničesar ne načrtujemo.
Bližajo se prazniki in tako lepa priložnost, da se upočasnimo. Sami poskrbimo za praznične okraske, povabimo k ustvarjanju vnuke in uživajmo v ustvarjanju brez urnikov. Nekaj predlogov za praznično okrasje boste našli tudi v Vzajemnosti.
