Št. 11, 3. november 2016

  • Upočasnimo življenje 

    nov. '16

    Ko sem začenjala novinarsko pot, nas je dolgoletni urednik časopisa opozarjal, naj ne pretiravamo, ker nas do upokojitve čaka še veliko trdega novinarskega dela. To pa je podkrepil še s podatki o zgodnji umrljivosti novinarjev zaradi stresnega načina življenja in dela. Toda časi so se v dveh desetletjih zelo spremenili, danes takšnih urednikov in šefov ni več, obstajata le priganjanje in nalaganje dodatnega dela. In vse to hitenje in pritiski, da je treba narediti še več, so se zalezli v vse pore življenja.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Pobuda za dvig najnižje pokojninske osnove Upokojenci in društva upokojencev vse bolj sporočajo, da se mnogi njihovi člani soočajo z materialnimi stiskami, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. Vse glasnejše so zahteve, da morajo organi ZDUS nekaj storiti, da bi se materialni položaj izboljšal. Zato so organi Zveze društev upokojencev to problematiko večkrat obravnavali in se končno odločili, da dajo pristojnim organom pobudo za odziv zakonodajnih organov na navedeno problematiko. V ta namen je pripravljena pobuda za proučitev možnosti dviga najnižje pokojninske osnove.

Pozvali k rednemu usklajevanju pokojnin Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na oktobrski seji sprejel sklep, s katerim Državni zbor in vlado RS poziva k redni uskladitvi pokojnin v letu 2017. Obravnaval je tudi polletno poročilo o poslovanju zavoda, ki kaže na spodbudne trende: višje prihodke z naslova prispevkov in tudi nižje odhodke. Člani sveta pa so bili kritični do poslovanja invalidskega sklada, ki zadnja leta deluje v okviru Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS in ponovno opozorili na nujnost reforme invalidskega zavarovanja.

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

VESTI IZ ZDUSA

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Januarja nova uskladitev pokojnin? Vlada Republike Slovenije je konec septembra potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2017 in njegov predlog za leto 2018. Podrobnosti izhajajo iz besedila predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS 1718), ki ga je vlada posredovala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Ta ga mora sprejeti še pred koncem leta. Zakon, če bo sprejet v predlagani obliki, bo med drugim pomembno vplival tudi na gmotni položaj upokojencev in upravičencev do drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zavod), obenem pa tudi na financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naslednjih dveh letih.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

POISKALI SMO ODGOVOR: KAKO MED PROSTOVOLJCE? Spomladi nas je klicala bralka, ki je razmišljala o tem, da bi se vključila v prostovoljsko delo. Ni vedela, kaj bi pravzaprav želela početi in kam naj se obrne, zato smo jo usmerili na Slovensko filantropijo. Pred kratkim se je spet oglasila, s samimi lepimi izkušnjami in s predlogom, naj za prostovoljstvo navdušimo še koga. Z veseljem posredujemo nekaj informacij.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Tkali smo vezi in spletali prijateljstva Med starejšimi prebivalci Kopra bi težko našli koga, ki ne pozna Ivana Jenka. Leta 1987 je namreč postal predsednik koprskega društva upokojencev in ga vodil kar 21 let. Junija je dopolnil 91 let, prav toliko kot njegova žena Vilma. Ona iz Goriških Brd, on iz Tominja pri Ilirski Bistrici, poročena sta 63 let, imata sina in tri vnuke. Danes, ko ju v častitljivih letih spremljajo bolezni in druge starostne tegobe, sta še tesneje povezana, drug drugemu sta v ljubeznivo oporo in podporo.

Njene rože cvetijo ponoči Kogar zanima izdelovanje papirnatega cvetja – ali pa samo občuduje to spretnost, zagotovo pozna Martino Felicijan z Vranskega. Že desetletja z veseljem deli svoje znanje in tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje je bila pri njeni stojnici (v sklopu Dežele Celjske je bila predstavnica občine Vransko) vedno gneča.

Posebno mesto imajo »stare« slaščice Ne le blejske kremšnite, pečejo tudi išlerje, šamrole, indijančke in druge stare slaščice, ki se jih malokje še dobi. Dodajajo pa tudi novosti – včasih tudi z okusi s sveta.

Kraju je ime dal srednjeveški hospital Kraj, ki se nahaja v najvišjem delu doline potoka Motnišnice, pod prelazom Kozjak (658 m), je ime dobil po srednjeveškem hospitalu (»špitalu«), ki ga je za popotnike in trgovce na prometno važni točki pod Kozjim hrbtom (današnjim Spodnjim Okrogom) leta 1228 ustanovil istrski mejni grof Henrik Andeški. Takrat je namreč, kot pravi ljubiteljski raziskovalec krajevne zgodovine, 58 – letni upokojeni policist Janez Petrič, skozi Tuhinjsko dolino vodila glavna cestna povezava med Primorjem in Podravjem. Posest hospitala je segala od Češnjic v Tuhinju na zahodu do vrha Menine planine na severu, potoka Bele na vzhodu ter pobočja Šipka in Trojan na jugu.

Hujšati ni lahko! Rezko Kralj, nekoč kuharico na osnovni šoli, zdaj že šest let upokojenko, sicer pa ženo, mamo in babico iz Gorenjih Sušic, sem spoznala lani, malo pred silvestrovim. Odločila se je, da si bo ogledala praznično okrašeno prestolnico z gradu. Ker žičnica tisti dan ni obratovala, jo je navzgor mahnila peš, čeprav je bila brez kondicije, pa tudi precej pretežka. Nekje, še precej daleč od vrha, sem jo srečala, ko je sopihala kot iztrošena stara lokomotiva.

Kostanj ogreje roke, želodec in srce Kostanj je edino drevo, ki raste divje, v gozdu in brez človekovega truda daje obilen sad. V pozni jeseni je kostanj še zadnje darilo gozda človeku, ki ga je od nekdaj skrbelo, kako bo zbral dovolj hrane za mrzlo zimo. Dišeči pečeni ali kuhani kostanji še danes pomenijo poslastico in še več kot to - lupljenje kostanja je prijetno druženje, ogreje roke, želodček in srce.

Za igralno mizo vse tegobe minejo »Odslej to ni več Fernamt, temveč medkrajevna in ti nisi več Greta, ampak Metka!«, je Metki Orešič na dan zmage, 9. maja 1945, zabrusila kontrolorka na tedanji telefonski centrali oziroma pošti v Mariboru. V njej se je zaposlila že 27. julija 1944, potem ko je končala ekonomsko šolo. »Bili so to nevarni časi, Maribor so zahodni zavezniki često bombardirali in smo se morali redno zatekati v zaklonišče v poštnem poslopju«, se spominja Metka, ki bo 20. decembra letos praznovalasvoj 91. rojstni dan in se še zmeraj intenzivno ukvarja s športnimi aktivnostmi.

Verjela sem v svoje učence Bilo je januarja 1946, ko se je mlada učiteljica Bogomila s konjsko vprego peljala proti vasi Andraž nad Polzelo, kjer jo je čakala prva služba. Še kar prijeten zimski dan se je nenadoma sprevrgel v hud snežni metež. Kmalu je bilo vse belo in konj se je le s težavo prebijal proti cilju. Tik pred vasjo sta z voznikom srečala domačina, ki se je glasno pridušal nad vremenom. Ko je slišal, da na vozu sedi nova učiteljica, pa je veselo vzkliknil: »O, potem pa je ta metež kar dober cahen!«

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Od keltske Keleie do rimske Celeie Bogata arheološka odkritja v Celju so v novejšem obdobju presenetila z enkratnimi najdbami iz rimskega in drugih zgodovinskih obdobij. Obiskovalci mesta ob Savinji se še danes sprehajajo po ulicah, ki so jih nekoč tlakovali Rimljani. Ogledujejo si ostanke srednjeveškega mestnega obzidja, se ozirajo po ostalinah nekdanje mogočne fevdalne arhitekture.

Po krivici zapostavljena drobovina V naši mladosti so bile koline praznik. Spoštovali smo jih podobno kot jesenski pridelek na polju. Prav nič ni šlo v odpadek. Prav posebno vlogo pa je imelo drobovje: srce, pljuča, jezik, jetra, ledvice in vranica, pri teličkih tudi priželjc in rajželc.

Ostarele celice naselijo tudi sklepe Osteoartroza je najpogostejša revmatična bolezen, ki prizadene predvsem starejše, saj je del procesa staranja. Njena »dobra« plat je, da v nasprotju z nekaterimi drugimi revmatičnimi boleznimi do sprememb v sklepu prihaja postopoma.

ZDRAVJE KRATKE

Nikoli ji ni dolgčas Joži Zaplotnik iz Naklega je k prijavi za stilsko preobrazbo pritegnil novi videz naše naročnice iz Kamnika, ki smo jo predstavili v septembrski Vzajemnosti. Še posebej ji je bilo všeč, kako lepo je bila naličena. Vesela je bila, ko smo jo poklicali, saj kaj takšnega ni še nikoli preizkusila.

S spomini do boljšega spomina, petič Živimo enako, kot smo pred 10, 20, 40 leti? Se je spremenila moda? Se je spremenil naš odnos do okolja, do prijateljev, smo se spremenili tudi sami? Prav gotovo. Zato v Knjigo spominov zapišimo vse tisto, kar našemu vsakdanu daje vrednost. In da bo popis popoln, napišimo tudi, česa ne maramo.

Zaprtje lahko načne naše zdravje Neredne prebave in zaprtja je več med starejšimi ljudmi; prizadeta je že vsaka tretja ženska in vsak četrti moški. Če blata ne odvajamo redno, se na črevesnih stenah nalagajo strupene obloge starega blata, ki steno prebavil oslabijo, da postane prepustna in sprošča v kri škodljive snovi.

Zdrave vene, lahke noge Marsikdo zmotno meni, da lahko imamo težave z nogami samo poleti. Ogrevani prostori namreč slabijo mikrocirkulacijo kar pa neugodno vpliva na žile nog. Pozimi se veliko zadržujemo v toplih prostorih, nosimo tesna oblačila in zaprta obuvala, zato noge še hitreje postanejo težke in utrujene, zunaj, na mrazu pa nas hitro zazebe v stopala. Težke noge in mrzla stopala so lahko znak slabe mikrocirkulacije, ki kasneje privede do oteklih nog, venskih bolezni in krčnih žil.

Ajurveda – zdravje je v harmoniji  Ajurveda je več tisoč let star tradicionalni medicinski sistem, ki izhaja iz Indije in obravnava dušo, telo in um. Po ajurvedi »smo iz takih snovi kot zvezde«, saj naj bi bil človek ustvarjen na osnovi istih elementov in sil kot vesolje. Fluid- nevidni tok energije, ki uravnava procese v naravi, uravnava tudi procese v človeku.

Mmm, kako diši

Četrt stoletja povezovanja oseb s stomo Osebe s stomo s pomočjo sodobnih ortopedskih pripomočkov živijo dokaj običajno življenje. Pri tem so jim v veliko pomoč društva ILCO, ki delujejo po slovenskih regijah. Člani invalidskega društva ILCO Ljubljana so septembra obeležili 25. obletnico ustanovitve sekcije ILCO in 20 let delovanja društva.

Sram in strah sta odveč Pogosto obiskovanje stranišča ali celo nočno vstajanje zaradi tiščanja na malo potrebo vse preveč starejših moških jemlje kot značilne znake staranja. V resnici pa so vzroki v nenevarnem povečanju prostate, na kar pa res vplivajo leta.

S plaščem nad mraz Letošnji plašči so udobni, elegantni, tudi praktični, predvsem pa topli. Navdušili vas bodo z novimi linijami in ležernimi kroji. Od klasičnih modelov do takih, ki bolj spominjajo na jope ali ogrinjala. Ravne kroje boste prevezali s pasom, ukrojene po postavi nosite takrat, ko oblika postave to dopušča.

Poleno za dobro trenirane Današnje vaje so samo za dobro trenirane, zdrave in močne. Predvsem za tiste, ki se že pripravljate na zimske športne aktivnosti. Dobro preberite opise vaj in se jih, v izogib pretirani mišični utrujenosti in poškodbam, tudi držite.

Kako v poplavi informacij izbrati prave Ob prvih težavah z zdravjem po navadi še ne poiščemo zdravnika, poskušamo si pomagati sami in takrat brskamo za nasveti. Pa tudi kadar smo pri zdravniku, ne uspemo vedno zastaviti vseh vprašanj, saj so ambulante prepolne in zdravniki imajo vse manj časa za pogovor. Internet sicer ponuja veliko informacij, toda vse niso verodostojne. Vse večja je tudi ponudba zdravil, ki jih lahko izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah brez recepta, toda tudi ta zdravila in prehranska dopolnila, ki so marketinško močno podprta, niso brez stranskih učinkov in pasti. Da bi bralcem pomagali do pravih zdravstvenih informacij, z naslednjim mesecem uvajamo novo telefonsko svetovanje, ki ga bo enkrat na mesec, ob ponedeljkih popoldan med 16. in 18. uro imela prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka, ki že 37 let dela na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča.

Preventiva v centrih za krepitev zdravja Ob vstopu v Center za krepitev zdravja se strokovnjak z nami najprej pogovori o naši pripravljenosti spremembo življenjskega sloga. Skupaj z nami pripravi načrt obravnave v skladu z našim zdravstvenim stanjem, željami in zmožnostmi. Nato se lahko vključimo v različne delavnice in svetovanja. Strokovnjak pa našo uspešnost pri krepitvi ali ohranjanju zdravja spremlja tudi po zaključku programa.

Brata Dovžan na citrah in kitari Stara ljudska modrost pravi, da je lažje »uštimat« punco kot pa citre. O puncah se z Miho Dovžanom sicer nisva nikdar pogovarjala, pogovor je namreč vedno najprej in tudi na koncu nanesel na tisto, po čemer umetnika najbolje poznamo. Po citranju. In o citrah, ki so mu jih kar nekajkrat na njegovi glasbeni poti tudi ukradli. Seveda pa o glasbi veliko ve tudi njegov starejši brat Ive, ki je bil kitarist v Mihovem ansamblu.

Spečemo danes, pojemo za praznik Bliža se konec leta in najbrž vsak po malem že čuti nervozo ob tem. Najprej nas skrbi glede daril vsem sorodnikom in prijateljem, potem pa, kaj bomo ponudili gostom. Nekaj slaščic je mogoče pripraviti vnaprej. Še več, celo bolje je tako, saj se šele s tem izoblikuje tista prava aroma.

Že na prvi pogled praznično

V tej zreli jeseni

Ne odlašajmo s sajenjem čebulnic Ko z jesenskim zasajanjem čebulnic za pomlad snujemo lepoto cvetne preproge, sploh ni potrebno posegati le po onih »velikih« kot so tulipani, hijacinte in narcise. Brez njih seveda ne gre, a ob njih je še cela plejada drobnih lepotičk, ki lahko polepšajo vrt. Mnoge med njimi so nižje rasti in so kot nalašč za škarpnike in skalnjake, morda tudi za skodele in čebrice.

Vedno privlačno Vrbsko jezero Vrbsko jezero z okolico ponuja številne možnosti za enodnevni pa tudi daljši oddih. Eno izmed večjih avstrijskih jezer očara že z lego pod Karavankami, številni majhni kraji in deželno središče Celovec pa so že od nekdaj priljubljeni med obiskovalci. V drugi polovici 19. stoletja je bil nekaj časa najpomembnejše središče slovenskega narodnega gibanja, danes pa je središče delovanja koroških Slovencev.

Čudežne jagode goji Goji jagode imajo številne pozitivne lastnosti, ki vplivajo na zdravje. Če izberete novejše sorte, ki imajo debele jagode in ne rastejo tako bujno, boste s pridelkom zagotovo zadovoljni. Pri teh sortah je tudi rez lažja. Sadite jih lahko tudi v večje posode in korita. Z boleznimi in predvsem škodljivci nimajo težav. Plodovi pa so vsestransko uporabni v prehrani.

Figuralika v akvarelu

Iz koška ročnih del

Davča – največja slovenska vas Davča obsega kakšni sedemdeset hiš, ki so raztresene po gozdnatih pobočjih med Poreznom in Blegošem nad Selško dolino. Glede na veliko površino – 24 kvadratnih kilometrov - velja za največjo slovensko vas. Menda je prevelika, da bi jo lahko obhodili v dveh dneh!

Kultura

Kreditiranje upokojencev Upokojenci za banke sicer ne veljajo za najbolj zanimivo ciljno populacijo, saj svoje kreditne produkte raje tržijo pri tistih, ki jih najbolj potrebujejo (predvsem sta to mlajša in srednja generacija), a navkljub temu se delež upokojencev pri najemanju kreditov povečuje. Pokojnine so namreč večinoma nizke in posledično si mnogo upokojencev ne more privoščiti izrednih stroškov, ki jih prinese življenje (denimo obnova strehe, beljenje hiše, nakup vozila, ipd.). V tem prispevku bomo opisali nekaj specifik, na katere naj bodo pozorni upokojenci, ki najemajo kredit.

V Salzburg na božični sejem

 Topli spomini 

Preuredimo predsobo Predsoba je ogledalo stanovanja, za starejše pa predstavlja prostor, kjer se morajo udobno preobuti in obleči. V hiši je predsoba dovolj velika, v stanovanju pa tako majhna, da se zdi kot križišče poti, polna je vrat in omar. V omarah so mnoge stvari, na katere smo že zdavnaj pozabili. V slabo voljo nas spravlja natrpanost, star pohištveni element za obešanje plaščev, omaro za čevlje in ogledalom, kjer se oblačila grmadijo, ogledala ne vidimo več, manjka pa nam udoben sedež, kjer bi se lahko preobuli. Kako bi preuredili predsobo, da bo videti večja, bolj praktična in prijetnega videza, prenova pa ne bo draga?

DRUŽENJE NOVEMBER

Brezobzirnost na tržnici mrtvih duš Že dolgo ni bilo predpisa, ki bi mu zainteresirane institucije tako močno nasprotovale kot so zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Zanimalo nas je, zakaj se je vnel pravi boj za trupla pokojnikov.

Odpadkov se lotimo tam, kjer nastajajo Društvo Ekologi brez meja se posveča predvsem ozaveščanju javnosti o zmanjševanju in ločevanju odpadkov, aktivnem državljanstvu in trajnostnih načinih življenja. Predsednica društva Urša Zgojznik poudari, da delajo tudi na konkretnih primerih.Teh ni malo, predvsem pa pritegnejo veliko somišljenikov in puščajo pozitivno sled.

Veliko znanega, a tudi novega Že več kot mesec dni je minilo od 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje, a vtisi s tridnevne prireditve, ki jo je po mnenju organizatorjev letos obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, so še precej sveži. Ne gre prezreti, da festivalpoteka po ustaljenih smernicah, poleg strokovnih pogovorov je veliko zanimanja za praktične delavnice, najpogosteje na temo zdravja oziroma zdravega načina življenja, še več pa za pevske, plesne in druge kulturne nastope.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Kdo bo vladal Ameriki (in svetu)?

Sosedje pomagajo več, kakor mislimo Sosedstvo je poleg sorodstva najbolj pomembna socialna mreža v tradicionalni družbi. V po-tradicionalni družbi sta novi pomembni socialni mreži prijateljstvo, ki mu lahko rečemo sodobno nekrvno sorodstvo, prostovoljstvo – sodobno nekrajevno sosedstvo. Krvno sorodstvo in sosedstvo pa nista izgubila pomena in ga ne bosta. Prejšnji mesec so nam podatki reprezentativne raziskave nad 50 let starih prebivalcev Slovenije odkrivali pomen prostovoljstva, pred tem pa sorodstva pri oskrbi v onemoglosti. Danes si oglejmo navdušujoče podatke o sosedski pomoči v starosti.

SVET IN MI

Ali upokojitev pelje v krizo ali v svobodo? Kako ste se pripravili in prebrodili prehod iz delovnega obdobja v upokojitev?

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media