Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TEŽAVEN ODNOS S HČERJO
Na pogovor je prišla gospa, ki se je želela posvetovati glede odnosov v družini. Ima odrasli hčeri. S starejšo se ne more pogovarjati, ne da bi se mimogrede sprli, tudi za malenkosti. Nikoli ne ve, kakšne volje bo, ko pride na obisk, zato jo takšen odnos bega in izčrpava. Bolj bi se ji rada približala, pa ne ve, kako. Z mlajšo se dobro razumeta, se medsebojno spoštujeta in negujeta takšen odnos, ki bi si ga gospa želela imeti z obema.
Zagotovo drži, da smo si ljudje različni, in vsi starši vedo, da nista niti dva otroka enaka. Tudi odrasli otroci ostajajo različni, kar pa ne pomeni, da je eden boljši kot drugi, ker se z enim mogoče bolje ujamemo. Vsi ljudje smo v nečem enaki – v nam pomembnih odnosih moramo zadovoljevati nekaj pomembnih relacijskih potreb, da se bomo dobro počutili z drugo osebo. Najprej v odnosu potrebujemo občutek varnosti. Gre za to, da se lahko pokažemo taki, kot smo, brez strahu, da bi izgubili naklonjenost druge osebe in bi nas ta kritizirala. Druga je potreba po spoštovanju, potrditvi in pomembnosti – da nas druga oseba ceni in da smo ji vredni. V otroštvu vsi čutimo potrebo po tem, da se lahko zanesemo na starše, starejše, mentorje … Ta potreba v odraslem življenju ne izgine. Vsi včasih potrebujemo močno in stabilno osebo, ki nam daje zaščito. Na trenutke želimo, da se lahko naslonimo na nekoga, ki bo za nas poskrbel. Četrta potreba govori o tem, da se dobro počutimo v odnosu z osebo, ki razume, kaj doživljamo. S tem nam druga oseba potrdi naše doživljanje. Nekoga, ki je izgubil otroka, najbolje razume tisti, ki je doživel enako zgodbo. Naslednja je potreba po tem, da smo lahko drugačni od drugih – da nas ne primerjajo in vrednotijo, na primer primerjajo z drugim otrokom, zakaj mu ne moremo biti podobni. Potreba po tem, da imamo vpliv na drugega, je tudi pomembna. Želimo, da bi nas na primer starši slišali, ko smo že neštetokrat povedali isto, pa se nam zdi, kot da ne bi nikoli ničesar rekli.
Potreba po tem, da nismo mi vedno tisti, ki moramo začeti pogovor ali nekaj narediti, ampak da se v odnosu med dvema ta dejavnost izmenjuje, je ključna. In ne nazadnje je ena osnovnih potreb, ki jo imamo ljudje v tesnih odnosih, potreba po izražanju ljubezni. To se lahko kaže v skrbi za drugo osebo, hvaležnosti, nežnosti ali v tem, da nekaj naredimo za drugega spontano, preprosto samo zato, ker se z drugo osebo tako dobro počutimo.
