Dobro je vedeti | jan. '22

PREOKVIRJANJE

Za nami so prazniki, med katerimi smo si zaželeli, da bi bilo leto, v katero smo vstopili, boljše kot lansko. Pa vendar je samo od nas odvisno, kako bomo doživljali in sprejemali prijetne in manj prijetne dogodke, ki jih bo življenje prineslo.

Zgodba o stričku Vuju govori o kmetu, ki je živel pred več stoletji. Imel je konja, ki mu je bil v veliko pomoč, a je nekega dne izginil. Sosedje so ga prišli tolažit zaradi nesreče, ki ga je doletela. Modri kmet je dejal, da to, kar se je zgodilo, ni nujno slabo. Zavračal je žalovanje, rekoč: »Samo nebo ve, kaj je dobro in kaj slabo.« Konj se je naslednji dan vrnil v družbi krasnega divjega žrebca in tako povečal kmetovo blaginjo. Sosedje so mu zavidali, a on je pripomnil le, da nikoli ne moreš trditi, kaj je dobro in kaj ne.

Dobro je vedeti | dec. '21

PRAZNIKI

Z naročnico sva se pogovarjali o smiselnosti praznikov. Živi sama, nima sorodnikov in dela proste dni doživlja kot obremenitev. Na živce ji gre, da si ljudje vse povprek voščijo, kupujejo po njenem mnenju nepotrebna darila in se veselijo tja v en dan. Sama praznike najraje prespi.

Za praznike čestitamo z izrazi, s katerimi želimo nekaj dobrega. Ravno lepe želje so bistvo voščilnic. Že če nekomu zaželimo dobro jutro, mu privoščimo, da bi čas, ki je pred njim, preživel lepo, ali lahko noč, da nekomu spanja ne bi zmotile nočne more. Ko drugim povemo, da jim želimo dobro, jim pokažemo, da nam je mar za odnos.

Dobro je vedeti | nov. '21

 LAŽJE UČENJE

Z naročnikom sva se pogovarjala o učni pomoči vnuku. Obiskuje četrti razred osnovne šole in učenje mu ne gre dobro od rok. Dedek bi mu rad pomagal, a ne ve, kako, zato me je prosil za nasvet.

Pri učenju je spomin pomemben, a ne gre vedno samo za zapomnjenje, ampak tudi druge tehnike in strategije. Miselni vzorci predstavljajo učinkovit sistem zapisovanja, kjer je sredi lista papirja napisana osrednja misel, snov ali tema, o kateri se učimo. Ključna beseda priklepa nase veliko majhnih kljuk – miselnih vezi. Takšen zapis besed je učinkovit, ker je usklajen z načinom mišljenja in delovanjem naših možganskih vzorcev. Prednosti so v možnem barvnem zapisovanju, lažjem pomnjenju, ločevanju bistva od nebistva, razvijanju sposobnosti...

Dobro je vedeti | okt. '21

ZAUPANJE V PRIHODNOST

Naročnici je po štiridesetih letih skupnega življenja nepričakovano umrl mož. Po dveh letih intenzivnega žalovanja se je njeno življenje počasi začelo umirjati, in ker je še relativno mlada, se boji, da bo ostala sama. Ni namreč vajena ednine, dvojina je bila zanjo nekaj samoumevnega. Pravi, da se počuti »brez kompasa«, kar jo straši in navdaja s tesnobo.

Občutek varnosti je osnovna človeška potreba. Odrasli ljudje se moramo sprijazniti z dejstvom, da sta varnost in prihodnost dva izključujoča se pojma. Prihodnost vseh nas je nepredvidljiva, razlikujemo pa se po stopnji čustvene zrelosti, kako se s tem spopadamo. Ali nas paralizira in prestraši ali pa relativno dobro prenašamo nepredvidljivo. Govorimo lahko o splošnem zaupanju v življenje, o optimizmu ali pesimizmu. Tisti z zmanjšano zmožnostjo prenašanja negotovosti življenja so preobremenjeni predvsem s skrbjo in negativnimi vidiki, kar stopnjuje tesnobo. Če smo pretežno negotovi in zaskrbljeni, moramo spremeniti okvire svojega razmišljanja in predvsem poiskati varnost znotraj sebe. Težko je, če ljudje večino svojega življenja varnost prelagajo v roke drugih. Ko zunanja opora izgine, se zruši skrbno sestavljena struktura, ki nam je pomagala živeti.

Dobro je vedeti | sep. '21

SMISEL ŽIVLJENJA

 Z naročnico sva se med terapijo dotaknili tudi vprašanja, ki jo zadnje čase muči. Na poklicnem področju ni dosegla takšnega uspeha kot nekateri posamezniki, s katerimi se primerja, in očita si, da je pomemben del svojega življenja zanemarila in se ni dovolj potrudila. Zdaj, ko je upokojena, pa je že prepozno, zaradi česar je zagrenjena.

Za njenim obžalovanjem za zamujenim je skrita jeza in ogorčenje nad sabo, ker ni bila dovolj zagnana, delavna, vztrajna in ambiciozna. Slikarka, ki se ni znala odločiti, katera je temeljna usmeritev v njenem ustvarjanju, je begala iz enega načina v drugega, nikjer pa zares izpopolnila in poenotila svojega dela. Ko pogleda na svojo preteklo življenjsko pot, ugotavlja, da ne bo za seboj pustila nobene pomembne sledi. Določa jo samo povprečno in dokaj nepomembno življenje v anonimnosti. Pa je to res tako?

Dobro je vedeti | jul. '21

OBŽALOVANJE

60-letni naročnik je prišel na pogovor zaradi neprijetnih občutkov, ki ga prevevajo v zadnjem času. Predvsem mu je žal za nekatere odločitve v življenju, ki jih je sprejel. Na primer, da je ostal v zakonu z ženo, ki je ves čas nezadovoljna, kar se z leti samo stopnjuje. Zaradi otrok je potrpel. Danes bi naredil povsem drugače.

Kaj ljudje najpogosteje obžalujejo? Nekateri obžalujejo, da so svoje življenje usmerili pod pritiskom staršev, drugi, da so izbrali poklic zaradi možnosti dobrega zaslužka, ne pa zato, ker bi si to res želeli delati, tretji, da so izbrali napačnega partnerja, četrti, da niso več tvegali in so ostajali v varnem in poznanem okolju. Kolikor je ljudi, toliko je možnosti obžalovanj. V bistvu jih lahko razdelimo tako, da obžalujemo tisto, kar smo naredili, ali tisto, česar nismo naredili.

Dobro je vedeti | jun. '21

DOBRI ODNOSI, DOBRO ZDRAVJE

Naročnica je na srečanju potožila o osamljenosti, ki jo pesti zadnja leta. Mož je umrl, otroci so zaposleni in nimajo časa zanjo. Dnevi ji minevajo tako, da ureja vrt in okolico hiše, gre na sprehod s kužkom, vendar je vse to premalo, da bi se ji življenje zdelo izpolnjeno.

V neki raziskavi so vprašali starejše ljudi, kako ocenjujejo zadovoljstvo s svojim življenjem v otroštvu in mladosti, zrelih letih in zdaj na starost. Pokazalo se je, da so najbolj nezadovoljni ravno v zadnjem obdobju življenja. Vendar ni nujno, da bi tako ostalo. Ključ do lepega življenja je v rokah vsakega posameznika, pravzaprav v kakovosti odnosov, ki jih ima z drugimi. Ljudje, ki imajo dobre čustvene odnose, so bolj zdravi in dokazano dlje živijo. Tudi če zbolijo, bolezen prenašajo bolje kot tisti, ki se počutijo osamljene.

Dobro je vedeti | maj '21

OPUŠČANJE ZAMER

Poklicala je naša naročnica in prosila, ali ji lahko s kratkim telefonskim pogovorom pomagam glede zamer, ki jih ne more preboleti, in krivic, ki so se ji zgodile že pred leti. Sporekla se je z bratom, izrečene so bile besede, ki še vedno neprijetno zaznamujejo njeno sedanjost in negativno vplivajo na kakovost njenega življenja.

Vsak človek, ki se ozre nazaj v svoje življenje, se bo spomnil dogodkov ali okoliščin, v katerih se je počutil neprijetno. Lahko je šlo za ločitev, smrt, zamere, razočaranja. Pri tem so bila prisotna čustva, kot so žalost, jeza, občutek manjvrednosti, tesnoba... Vendar ni pomembno, kaj se je zgodilo, temveč kako v zvezi s takim dogodkom posameznik ukrepa. Ali vse skupaj predela, racionalizira in postavi v kot ali pa pusti, da obstoječa občutenja ostanejo nedokončana, kar občuti kot neke vrste obtežitev v svojem čustvenem svetu.

Dobro je vedeti | apr. '21

PRETIRANO SOČUTJE IN EMPATIJA

Na svetovanje je prišla hčerka naše naročnice, ki je učiteljica v osnovni šoli. Slabo se počuti, je tesnobna, nespeča in ima občasno panične napade. Njene težave so povezane s preveliko težnjo po popolnosti pri delu in pretiranim sočutjem, ki ga izraža v odnosu do učencev, ki imajo težave, kar jo je pripeljalo na rob izgorelosti.

Sočutje je sestavni del odnosa do ljudi okoli nas. Če nam je nekdo pomemben, nam ni vseeno, kako se počuti. Z njim se poistovetimo, občutimo njegovo veselje, a tudi žalost in stisko. Ali bomo z nekom sočustvovali, je odvisno od nezavednega procesa, ki mu pravimo poistovetenje. Bolj ko v nekom vidimo sebe, bolj verjetno je, da bomo sočutni. Ta način odzivanja je v naravi človeškega bitja. Pa vendar mora obstajati meja, da nam takšen način ne postane preveliko breme. Empatija je pomembna sposobnost in del čustvene ter socialne inteligence.

Dobro je vedeti | mar. '21

Poklicala me je gospa, ki se ne želi vmešavati v vnukinjin partnerski odnos, vendar ji je hudo, ko vidi, kaj se dogaja. Prosila je, ali lahko dekle pride na pogovor. Izkazalo se je, da že osem let živi s partnerjem, ki je do nje nasilen, žaljiv, ljubosumen, tudi fizično agresiven. Poskuša biti potrpežljiva, verjame, da se bo spremenil na bolje, zato prenaša grobo in neprimerno obnašanje in za njegovo ravnanje vedno najde opravičilo. Rada ga ima in brez njega ne more.

O tem, da drugih ljudi ni mogoče spreminjati, ne gre izgubljati besed. Osredotočila sem se na vnukinjo, predvsem na njeno samopodobo in občutek lastne vrednosti. Ključnega pomena je namreč vprašanje, zakaj si dovoli, da partner ravna z njo na takšen način.