Svetujejo vam

TIŠINA JE NAJBOLJŠI ODGOVOR

Živite z nekom, ki vas namenoma ignorira? Vas pogosto kaznuje z molkom ali žali? Se ne opraviči za svoje vedenje in se naslednji dan pretvarja, kot da je vse v redu? V odnosih z narcisističnimi ljudmi so to načini nadzora, s katerimi želijo v drugih vzbuditi občutke krivde, negotovosti in čustvene odvisnosti.

Narcisi se hranijo z odzivi okolice. Potrebujejo pozornost, občudovanje, potrjevanje in občutek vpliva na druge. Zato ni presenetljivo, da je po boleči izkušnji z takim človekom marsikdo v skušnjavi, da bi mu vrnil milo za drago. Največja zmaga nad takim vedenjem pa ni v maščevanju, prepirih in dokazovanju, kdo ima prav. Prava moč se pokaže, ko nehamo igrati igro, ki nam jo je nekdo vsilil, mi pa smo v to privolili. Zato sta odmik in tišina najboljši odgovor. Tišina ni izraz šibkosti.

Svetujejo vam

MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA

Nekateri ljudje doživljajo svet črno-belo in taki so tudi njihovi čustveni odzivi. Nihajo od navdušenja in naklonjenosti do obupa in besa ob najmanjši kritiki ali občutku, da niso slišani ali sprejeti.

V trenutku se lahko iz ljubečega partnerja ali prijatelja spremenijo v najhujšega sovražnika in preganjalca. Zaradi nestabilne samopodobe lahko povsem običajne situacije doživljajo kot izzivanje. Dovolj je, da se ne strinjate z njihovim mnenjem ali postavite mejo v odnosu. Posamezniki z mejno osebnostno motnjo imajo veliko težav prav v medosebnih odnosih. Po otroško pričakujejo, da bodo brezpogojno sprejeti in razumljeni, celo brez besed. Ker se to ne zgodi, nekateri vztrajajo v zanje rušilnih zvezah, drugi zapustijo partnerja, tretji se na različne načine umikajo pred bližino. Njihovo samovrednotenje je nizko ali nestabilno, četudi se navzven kaže kot pretirano visoko, kot na primer pri narcisih; za to masko se skriva občutek velikega razvrednotenja. To je tudi razlog, da osebe s takšno motnjo močno potrebujejo potrditev okolice in se zanjo zelo trudijo, tudi z deloholizmom ali uslužnostjo prek vseh meja.

Svetujejo vam

ŽALOVANJE PO SAMOMORU

Moj prijatelj si je pred kratkim vzel življenje. Za njim so ostali žalujoči mama, žena in trije sinovi, najmlajši ima deset let.

Po samomoru bližnjega se svojci znajdejo v vrtincu žalosti, šoka, jeze, krivde, nejevere in številnih vprašanj brez jasnih odgovorov. Vsi ti odzivi so običajen del žalovanja po tako travmatični izgubi. Vsakdo bo žaloval na svoj način in v svojem tempu.

Najprej je pomembno ustvariti prostor, kjer je dovoljeno govoriti o pokojnem, o dogodku in o občutkih. Molk pogosto povečuje osamljenost in stisko. Svojci naj si dovolijo izražati žalost, jok, jezo ali zmedenost brez medsebojnega obsojanja. Za sinove je pomembno ohranjanje občutka varnosti in vsakodnevne rutine. Redni obroki, šola, športne dejavnosti in druženje z vrstniki pomagajo vzpostavljati občutek stabilnosti. Hkrati naj imajo možnost govoriti o očetu, kadar to želijo, ter ohranjati spomine nanj skozi fotografije, zgodbe ali skupne...

Svetujejo vam

MOČ POZITIVNE NARAVNANOSTI

Ste se kdaj vprašali, zakaj prodajalec enega kupca pozdravi z živahnim: »Gospod, s čim vam lahko postrežem?«, drugega pa spregleda? Zakaj moški pridrži vrata eni ženski, drugi pa ne? Zakaj pozorno prisluhnemo enemu človeku, drugemu pa ne?

Kako si to razložiti? Odgovor se skriva v eni sami besedi: prepričanje. Drugi v nas vidijo to, kar vidimo sami v sebi. Deležni smo natanko takšnega obravnavanja, kot globoko v sebi verjamemo, da si ga zaslužimo. Kdor o sebi meni, da je manjvreden, je manjvreden, ne glede na svoje dejanske sposobnosti. Če se človek tako počuti, tudi tako deluje, in nobeno pretvarjanje ne more dolgo skriti njegovega temeljnega občutka. Človek, ki verjame, da je nepomemben, tudi je nepomemben.

Svetujejo vam

ZAUPANJE

Veliko ljudi, ki prihajajo na svetovanje, druži stalna zaskrbljenost glede vsega, kar se jim dogaja ali ne dogaja v življenju. Pomagajo jim lahko nasveti predavatelja in pisatelja Garyja Zukava.

Takole zapiše: »Zaupajte. Ustvarjajte. Bodite to, kar ste. Drugo prepustite vesolju. Poskusite gledati na življenje kot na lepo, dobro organizirano dinamiko. Zaupanje pomeni, da okoliščine, v katerih ste, delujejo v smeri, ki za vas pomeni najboljši in najustreznejši cilj. Tu ni nobenega ko. Tu ni nobenega če. Preprosto je.

Svetujejo vam

ZAMERA DO STARŠEV

Stranke v zrelih letih, ki prihajajo na svetovanje ali terapijo, pogosto omenjajo boleč odnos s svojimi starši. Kljub letom in življenjskim izkušnjam je v njih še kako živo prepričanje, da v zgodnjem otroštvu niso bili sprejeti in ljubljeni. Starše opravičujejo, češ da niso znali drugače in so ravnali, kot so najbolje znali. Vendar čustva ostajajo in jim še naprej škodijo.

A tako razmišljanje ne razreši ne jeze ne zamere do staršev. Od sebe pričakujejo in celo terjajo, da jim morajo oprostiti za vse čustvene in fizične travme, ki so jim jih prizadejali. Njihov notranji otrok pa si še vedno želi biti slišan in priznan. Čustveno nasilje je pogosto veliko hujše kot fizično, od ignoriranja otroka do kričanja nanj, kritiziranja do dajanja v nič. Karkoli je otrok naredil, ni bilo dovolj dobro, pohvale pa ni bilo. Velikokrat so starši imeli s seboj preveč dela, da bi otroke sploh slišali, in so bili ti samo še ena skrb več v življenju.

Svetujejo vam

NAJPOMEMBNEJŠI ODNOS V ŽIVLJENJU

Kateri odnos v vašem življenju je za vas najpomembnejši? Preden pomislite na drugo osebo, se ustavite in premislite. Naj vam prišepnem odgovor. Najpomembnejši je odnos jaz-jaz, torej s samim sabo. Kakšen pa je vaš?

Prepričana sem, da bi nemudoma znali opisati odnos, ki ga imate s partnerjem, družino, prijatelji. Prav tako bi znali izpostaviti dobre lastnosti, pa tudi manj prijetne, vsakega od njih. Znali bi povedati, kakšen je kdo, ko se razjezi, in kakšen je, ko je vesel. Znali bi povedati, kaj vam je na tej osebi všeč in zakaj jo cenite ter kaj vas pri njej moti. Pa znate vse to povedati tudi o sebi? Si znate vzeti čas zase, se pogovoriti s seboj? Pomembno je, da se naučimo biti prijatelj sami s sabo.

Svetujejo vam

TRAVMA

Psihiater dr. Bessel van der Kolk je leta 2014 objavil knjigo z naslovom Telo si vse zapomni. Njegova teza je taka: bistveno delo možganov po travmatičnem dogodku je, da hud stres potlačijo, na primer s pozabo ali samoobtoževanjem. Toda telo ne pozabi, ampak izrazi travmo s fiziološkimi spremembami, spremeni se sistem možganov, povečajo se stresni hormoni, stres se shrani v mišicah in ne izgine. 

 Svetujejo vam

SPREJEMANJE ODGOVORNOSTI

Sprejemanje polne odgovornosti za vsa naša dejanja vključno z našimi čustvenimi in vedenjskimi odzivi na vse življenjske okoliščine predstavlja odločilen korak k človeški zrelosti. Vendar je težnja, da za svoje odzive krivimo druge ljudi ali stvari, stara kot človeški rod.

Večina nas je odrasla kot obtoževalci. Zagovarjali smo svoje najbolj nesprejemljivo obnašanje: Ti si kriv za to. Enako si ti naredil meni. Vračam ti le milo za drago. Naučili smo se pojasnjevati, da naj ne bi bili krivi za svoje napake zato, ker nismo imeli ustreznih sredstev, s katerimi bi delali. Zagovarjali smo se, da je kriva luna, sosed, partner …