Kurentovanje na Ptuju

Zgodbefebruar '17

Prvo ptujsko kurentovanje je bilo organizirano leta 1960, na njem pa so sodelovali značilni pustni liki tega območja, vendar v precej skromni obliki. Z leti se je število skupin in nastopajočih povečevalo in dopolnjevalo. Je pa res, da je bil takrat kurent predstavljen širši slovenski javnosti kot lik iz mesta, čeprav prihaja iz Markovcev in okoliških vasi, kakor od tod izvira tudi večina etnoloških skupin.

Kurent ali korant, kot mu rečejo nekateri, je tradicionalna in osrednja maska z območja Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Se pa kurenti med seboj razlikujejo v nekaj posebnostih in tako imamo »pernatega« kurenta iz Markovcev in »rogatega« z obrobja Haloz. Markovški kurent je oblečen v ovčji kožuh in ima na glavi kapo iz ovčje kože, katere obrazni del je brez dlak in različno obarvan z velikimi odprtinami za oči, prišitim nosom, podobnim svinjskemu rilcu, dolgim rdečim jezikom, ki mu moli iz ust, brki iz sirka, zobmi iz belega fižola, morda ima kot dodatek tudi prave svinjske čekane, namesto ušes pa ima gosje ali puranove peruti ter raznobarvne pisane trakove na vrhu kape. Za pasom ima običajno pet kravjih zvoncev, ki ob poskakovanju ubrano odzvanjajo. V rokah pa ima palico ježevko, ki mu je nekoč služila kot orožje. Markovški kurent ima gamaše (nogavice) rdeče barve.