Kurentovanje na Ptuju
Rogati haloški kurenti
Prvo ptujsko kurentovanje je bilo organizirano leta 1960, na njem pa so sodelovali značilni pustni liki tega območja, vendar v precej skromni obliki. Z leti se je število skupin in nastopajočih povečevalo in dopolnjevalo. Je pa res, da je bil takrat kurent predstavljen širši slovenski javnosti kot lik iz mesta, čeprav prihaja iz Markovcev in okoliških vasi, kakor od tod izvira tudi večina etnoloških skupin.
Kurent ali korant, kot mu rečejo nekateri, je tradicionalna in osrednja maska z območja Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Se pa kurenti med seboj razlikujejo v nekaj posebnostih in tako imamo »pernatega« kurenta iz Markovcev in »rogatega« z obrobja Haloz. Markovški kurent je oblečen v ovčji kožuh in ima na glavi kapo iz ovčje kože, katere obrazni del je brez dlak in različno obarvan z velikimi odprtinami za oči, prišitim nosom, podobnim svinjskemu rilcu, dolgim rdečim jezikom, ki mu moli iz ust, brki iz sirka, zobmi iz belega fižola, morda ima kot dodatek tudi prave svinjske čekane, namesto ušes pa ima gosje ali puranove peruti ter raznobarvne pisane trakove na vrhu kape. Za pasom ima običajno pet kravjih zvoncev, ki ob poskakovanju ubrano odzvanjajo. V rokah pa ima palico ježevko, ki mu je nekoč služila kot orožje. Markovški kurent ima gamaše (nogavice) rdeče barve.
Haloški kurent je prav tako oblečen v ovčji kožuh, opasan s kravjimi zvonci in ovčjo kapo – masko, ki pa jo krasijo pravi kravji rogovi ter ušesa iz usnja ali krzna. Na naličje je prišit gobčast nos, vrezane so odprtine za oči in usta, iz katerih moli dolg rdeč jezik. Pod nosom so prišiti brki iz sirka in zobje iz belega fižola. Tudi haloški kurent ima ježevko, pletene gamaše pa so zelene barve. Nekoč so lahko bili kurenti samo mladi neporočeni fantje, ki pa so na žalost pod masko večkrat obračunavali med seboj, predvsem zaradi deklet. Danes imamo med kurenti že otroke in tudi tako imenovane počene kurente (ženske in dekleta).
Februarske pustne norčije
Pernati kurenti iz Markovcev
Pust je vsako leto na drug dan, saj se ravna po veliki noči, ki jo obhajamo prvo nedeljo po spomladanski polni luni med 22. marcem in 25. aprilom. Pust je zmeraj 46 dni pred veliko nočjo, kajti k štiridesetim postnim dnevom moramo prišteti še šest nedelj, ki so po katoliškem izročilu posta prosti dnevi. Vse pustne dejavnosti se lahko začnejo po svečnici in se končajo na pustni torek ob polnoči.
Začetek pustnega časa zaznamuje »kurentov skok«, kjer si koranti tradicionalno prvič nadenejo zvonce in zaplešejo ob ognju in tako začnejo svoje poslanstvo odganjanja zime in klicanja pomladi, dobre letine in sreče v noči z 2. na 3. februar. Teden pred pustom župan mestne občine Ptuj simbolično preda vodenje mestne oblasti princu karnevala, ki je bil izbran ob martinovanju v preteklem letu in bo vodil ter upravljal občinsko upravo do pustnega torka, ko pusta na tak ali pa drugačen način pokopljejo.
Kurente spremljajo še drugi značilni liki, tudi kopjaši.
Letos bo otvoritvena slovesnost 57. kurentovanja na Ptuju 18. februarja, naslednje dni se bodo vrstili številni dogodki vse do nedelje, 26. februarja, ko se bo po ptujskih ulicah vila Mednarodna karnevalska povorka z obilico tradicionalnih slovenskih pustnih likov in tudi pisana druščina iz nekaterih evropskih držav. Pridite in si prireditev oglejte v živo, ne bo vam žal.
