Skromen brin daje varnost
Zimzelene rastline so bile človeku vedno zagotovilo, da bela, mrzla, dolga, lačna zima ni nepremagljiva. Tudi brin, skromen mali grm z drobnimi zelenimi trdoživimi iglicami pogumno kljubuje zimski belini. Še več – brin ni le pojem odpornosti, ampak tudi varnosti. Ob nevihti se zateci v bližino brinovega grma, saj »u brinjev grm nikada ne udari strijela«, je Janez Trdina zapisal prepričanje Belokranjcev. Brinov grm daje varno zavetje celo pred hudičem, ki se boji njegovih s križem zaznamovanih jagod.
Od kod skromnemu grmu tolikšna moč? Legenda, ki jo poznajo Kraševci in Notranjci, trdi, da je brinov grm dal zavetje Materi božji, ko je z detetom v naročju bežala pred Herodovimi vojaki. V zahvalo zemlja okrog brinovega stebla ostane vedno suha, brinove jagode pa so dobile vtisnjeno podobo križa. Pred brinjem zato bežijo tudi čarovnice, jage babe, volkodlaki in druga stara hudobna bitja.
Brin je bil nekdaj tudi varuh pred kugo. V Rožu na Koroškem pravijo brinju smole. Smolove hrole (brinjeve jagode) so nekega davnega dne rešile Rož in vso Koroško pred kugo, ki je tam razsajala predvsem ob koncu 17. stoletja. Po hudem napadu kuge sta v Slovenj Plajberku ostala pri življenju menda samo neki starček in njegova vnukinja. K njima je priletela neznana ptica in zapela: »Jej smolove hrole! Jej smolove hrole!« Vrgla je pred starčka vejico brinja z jagodami ter ju rešila pred strašno boleznijo.
Človek je nekdaj zbolel, če ga je obsedla hudoba ali če je bil uročen, zato je bilo treba bolnika pokaditi z dimom brinove vejice. Ob bolnikovi postelji so zato zažigali brin, da bi odganjali uroke, ki so povzročali bolezen. Ranjen gospod Baroda je v ljudski pesmi naročal svojemu slugi: »Dobro z brinjem me pokadi, trdno z vejami me ogradi!«
Brinova voda
Po mnogih krajih še danes ob božiču in veliki noči hišo, hlev ali pa kar vso domačijo kadijo z brinovimi vejicami. V božični noči, na jurjevo in ob binkoštih so čarovnice nevarne predvsem živini. Po mnogih krajih naše dežele so zato v obrambo proti njim na hlevska vrata pritrjevali brinove vejice. Ko je čarovnica prišla do vrat, je začela šteti iglice na vejici. Ker je iglic veliko, se je čarovnica pri štetju motila in je morala znova in znova začeti šteti. Tako je minila noč, a ob zori je morala oditi, še preden je utegnila stopiti v hlev.
Zelo koristen je brin tudi pri pripravi slovite brinove vode, ki je bila v naši deželi dolga stoletja okusna in zdrava pijača. Sodček so do polovice napolnili z brinovimi jagodami, do vrha nalili vodo in zamašili. Po dveh do treh tednih so sodček odčepili, popili okusno pijačo ter sodček nato spet napolnili z vodo. Tako so tudi po pol leta imeli zdravo osvežilno in okusno pijačo, ki je mnogokrat gasila žejo tudi žanjicam, koscem in grabljicam ob skupnem delu na vaških njivah in travnikih. Star ljudski nasvet se glasi: Brinovih jagod voda pij, kolkar vočeš! Brinova voda je seveda nekaj drugega kot brinjevec, ki je žgana pijača, in v ljudskem zdravstvu pomeni dokaj pomembno zdravilo.
