Cankarjeva življenjska drama

Zgodbe | feb. '17

V borni koči na Vrhniki je bil 10. maja 1876 rojen največji slovenski pisatelj in dramatik Ivan Cankar. Na temeljih te koče stoji danes Cankarjeva spominska hiša. Razstavljeni predmeti in podobe v njej odstirajo življenjsko pot pisatelja, ki je umrl leta 1918.

Ivan Cankar je bil rojen kot osmi od dvanajstih otrok vrhniškemu krojaču Jožefu Cankarju in dninarici Neži, rojeni Pivk. Rojstna hiša je bila lesena in pokrita s slamo. Pogorela je leta 1879. Cankarjev oče je prišel prav takrat na boben in hiše ni mogel obnoviti, zato so pogorišče dobili v last tuji ljudje. Sezidali so poslopje v približno taki obliki, kot ga ima od leta 1948, ko je postalo spominska hiša.

Septembra 1897 je Ivanu Cankarju umrla nadvse ljubljena mati. Pogreb je plačal z vnaprej prejetim honorarjem za Erotiko. Marijan Košiček je zapisal, da sta pisateljeva navezanost na mater in občutek krivde pred njo povzročila hudo motnjo v dojemanju lastnega ljubezenskega življenja in tudi spolnosti. Bilo ga je strah odgovornosti in je menil, da ženski ne bi mogel dajati dovolj ljubezni. Tovrstni strahovi so se mu pojavljali v življenju in literaturi. Trpel je, saj je bil izjemno čustven človek. Zaradi njega je izjemno trpela tudi učiteljica Anica Lušin, ki je bila v pisatelja nadvse zaljubljena. Službovala je v Benediktu v Slovenskih goricah. Tja ji je Cankar poslal 37 pisem. Sporočil ji je, da ni poznal ljubezni, dokler ni ljubil nje …

Brez pravega doma 

Cankarjeva družina je po požaru družinske hiše živela v več stanovanjih na Vrhniki. O rojstnem kraju je nekoč zapisal: »Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nate ...« Kje je sploh bil Cankarjev dom? Vrhniški Klanec? Dunajski Ottakrig, ljubljanski Rožnik?

Obdobje od avgusta do novembra leta 1909 je preživel v Sarajevu pri najmlajšem bratu Karlu, katehetu in tajniku škofa dr. Josipa Stadlerja. Od tam se je po številnih selitvah dokončno vrnil v domovino. Nastanil se je v Ljubljani. 24. februarja 1910 je bival v Švicariji in tega dne je pisal prijatelju Lojzu Kraigherju, ki je živel pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, naj mu pošlje sto kron z utemeljitvijo: »Ampak hudič vzemi vse skupaj, 21 knjig sem napisal, pa si danes ne morem kupiti poštene obleke. Če mi ne moreš ustreči, ti ne bom nič zameril. Če pa moreš, da mi pošlješ brzojavno, ker sem v velikih skrbeh.« Kraigher mu je poslal denar in ga povabil k sebi v goste. A še prej ga je pisatelj pisno prosil, naj mu preskrbi 1200 kron posojila. S pomočjo poroštva pisatelja Kraigherja in njegove žene je dobil posojilo od Glavne posojilnice in hranilnice Slovenskih goric, v ta namen pa se je moral Cankar življenjsko zavarovati. Pri družini Kraigher je živel od 8. novembra do začetka maja 1911. Tam je skoraj v celoti napisal poslednjo dramo Lepa Vida. Cankarjevo bivanje v Slovenskih goricah je bilo razburljivo. Pogosto je imel narodnobuditeljska predavanja za učitelje. Lojzu Kraigherju je svetoval pri nastajanju njegovega romana Kontrolor Škrobar. Pogosto pa je taval naokoli ter popival. Dr. Avgust Reisman je zapisal: »Če ni Cankar sam kolovratil naokrog ali se mudil pri Lenartu, se je vozil tudi z družbo po Slovenskih goricah ...«

V spominski hiši Na klancu 1 na Vrhniki so na ogled bivanjski prostor, izba in črna kuhinja, razstavljeni so Cankarjevi prvotiski, fotografije pisatelja, njegovih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov iz ljubljanskega in dunajskega obdobja pa tudi njegovi avtoportreti in risbe. Obiskovalci se običajno sprehodijo še po hribu navzgor do cerkve sv. Trojice, o kateri Ivan Cankar piše v Beli krizantemi: »Zdi se mi, da vidim belo Sveto Trojico, kako se tiho smehlja pod jutranjim soncem ...«

V središču Vrhnike pa stoji Cankarjev spomenik, ki so ga postavili rojaki leta 1930 in je delo kiparja Iva Jurkoviča. Menda je pisatelj nekoč dejal: »Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.« Po njem se imenujeta še krajevna knjižnica in kulturni dom, obiskovalec se lahko sprehodi tudi po tematski poti in se bolje seznani s Cankarjevim življenjem.

Informacije: TIC Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika, tel. št.: 01 755 10 54, e-naslov: tic@zavod-cankar.si.

Besedilo in fotografije: Franček Štefanec