So ženske res neenakopravne pri izplačilu pokojnin?

Dobro je vedeti | feb. '17

Zdus je v zvezi s predlogom za ureditev pravičnejših pokojnin za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupa, ki ga je predlagal vladi, dobil številne pripombe, češ da ženske niso v enakopravnem položaju. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga povzemamo, to ni tako. 

Ker je najnižja pokojninska osnova vgrajena v sistem predvsem z namenom zagotavljanja večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin, po zakonu upravičenih do take odmere, bi bilo utemeljeno pričakovati, da je določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. V resnici pa ni tako, trdi predsednik Zdusa Janez Sušnik. Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za tolikšno dobo, je celo nižja od cenzusa za dodelitev varstvenega dodatka po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Navedeni prejemek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Cenzus od začetka letošnjega leta znaša 470,76 evra. Od 1. januarja 2016 najnižja pokojninska osnova znaša 775,10 evra. Starostna pokojnina, odmerjena od te osnove za 40 let pokojninske dobe, znaša za moškega 443,74 evra. Za žensko pa za 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, zahtevanih letos za pridobitev pravice do te pokojnine (zaradi ugodnejše lestvice za odmero), znaša 498 evrov. Zaradi teh razlogov, sporoča Zdus, so začeli postopek in upoštevali spodnji limit za 40 let pokojninske dobe brez dokupa pri moških 443 evrov, saj so bila odstopanja pri ženskah za 55 evrov, t. j. 498 evrov, kar ni v skladu z zakonodajo, ki določa, da se po letu 2019 oba spola izenačita. Pri predlogu niso posegli po zakonskih osnovah v ZPIZ-2 in je predlog sestavni del zakona, ki ne vsebuje spremembe dviga najnižje pokojninske osnove za leto 2016 v višini 775,10 evra. Prikazan bo kot dopolnilo. Zato pri ženskah ne prihaja do drugačne utemeljitve, saj so že v letu 2016 dosegle 498 evrov za 40 let pokojninske osnove brez dokupa.

Pri Zpizu smo pridobili naslednje podatke: ženske, ki so se upokojevale po 35 letih dela, so pet let manj plačevale v pokojninsko blagajno, pet let prej so se upokojile in tako pet let dlje uživale pokojnino. Pred letom 1992 pa ni bilo pogoja starosti pri doseženih 35 letih pokojninske dobe, kar pomeni, da se je lahko ženska, ki je začela delati s 15 leti starosti, upokojila pri starosti 50 let, zdaj pa se lahko pri starosti 57 let (znižanje starostne meje zaradi vstopa v zavarovanje pred 18. letom). Po ZPIZ-92 se je do uvedbe ZPIZ-1 ženska lahko upokojila s 35 leti pokojninske dobe v starosti 53 let. Torej so vprašanja, kdo in kdaj ni bil, ali je v enakopravnem položaju ter zakaj, ustavno sporna.

Pred letom 2000 je bila pokojninska osnova določena na podlagi 10-letnega, v letu 2017 pa na podlagi 23-letnega povprečja. Tako sta bolj vprašljivi primerjava in enakopravnost med samimi ženskami, ki so se upokojevale pod različnimi pogoji, da bi se 35, 36, 37, 38 let dela enačilo s 40 leti dela (pokojninske dobe brez dokupa) – to bi bilo težko sprejemljivo, še manj pravično in enakopravno. Od leta 2000 ni več polne pokojnine, ki je obstajala do leta uveljavitve ZPIZ-1, ko je bila za žensko za 35 let pokojninske dobe, za moškega pa za 40 let odmera 85-odstotna.

Kot so še zapisali v sporočilu, je Zdus vladi poslal utemeljen predlog, v katerem so zapisali, da bi dvig pokojnin za 40, 39, 38 in 37 let pokojninske dobe brez dokupa prišel v poštev za približno 33.000 upokojencev, od tega 31.800 starostnih (10.000 žensk) in 1.200 invalidskih. Skupni znesek povečanja je približno 615.000 evrov na mesec, kar pomeni na letni ravni približno 7,38 milijona evrov.

Uporaba glasbe na prireditvah

Zdus vsa društva in kulturne skupine, ki organizirajo javne prireditve in pri tem predvajajo glasbo, fonograme/posnetke, obvešča, da je letos začel veljati skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah v organizaciji ljubiteljskih kulturnih društev. Zdus ga je v sodelovanju z JSKD in Zvezo kulturnih društev Slovenije sklenil z Zavodom za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) decembra 2016.

Poudarjamo nekaj ključnih točk, ki vam bodo v pomoč pri razumevanju sporazuma. Seznanitev s sporazumom je pomembna za vsa društva in vse upokojenske kulturne skupine, ki ljubiteljsko delujejo v okviru društev upokojencev, PZDU in ZDUS in na javnih prireditvah (npr. veselicah, proslavah, koncertih, plesnih prireditvah, zabavah, martinovanjih, sejmih, športnih prireditvah ...), ki jih organizirajo, uporabljajo fonograme.

Kaj je fonogram? To je vsak posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo. Sporazum velja le za tiste fonograme, ki so bili izdani v komercialne namene ali dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo.

Kaj pomeni javno priobčevanje? To pomeni uporabo glasbe v javnosti: predvajanje glasbe na radiu, televiziji ali po spletu, uporaba glasbe v klubih, športnih dvoranah, menzah in drugih prostorih, ki so dostopni za stranke.

Kaj sporazum pomeni za društva? S tem sporazumom sta podobno kot s skupnim sporazumom, ki ga imata ZDUS in SAZAS, urejena odmera in plačilo nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah, ki se v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo kolektivno. Ta sporazum ne ureja drugih pravic, ki zahtevajo izrecno dovoljenje imenitnikov izvornih pravic.

Zadnje pomeni, da če društvo organizira prireditev, na kateri nastopa kulturna skupina društva in ta pri svojem, na primer plesnem, nastopu uporabi fonogram/posnetek (to ne velja za glasbo v živo), je društvo kot organizator dolžan Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov prijaviti prireditev vsaj 3 delovne dni pred prireditvijo (na predpisanem obrazcu). Po izvedeni prireditvi pa je nujno najkasneje v 15 dneh pisno poročati IPF-ju o uporabljenih fonogramih na predpisanih obrazcih (lahko tudi v elektronski obliki). Obrazce za prijavo prireditve in poročilo o uporabljenih fonogramih najdete na https://www.ipf.si/obrazci//. Izpolnjene in podpisane obrazce lahko pošljete na elektronski naslov: uporabnik@ipf.si ali na poštni naslov: IPF, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana.

Zveza društev upokojencev Slovenije ima z IPF urejene medsebojne obveznosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na Zavod IPF. Uradne ure za vprašanja o prireditvah so vsak delovni ponedeljek, sredo in petek med 10. in 12. uro ter med 13. in 15. uro na tel. št. 01 52 72 930, najdete pa jih tudi na spletni strani https://www.ipf.si/.

Kako povečati članstvo

V preteklem letu sem se udeležil 30 občnih zborov naših društev in glede pridobivanja novih članov prišel do zaključka, da so pri tem uspešna društva, katerih predsedniki uživajo spoštovanje članov, društva, ki imajo kakovosten program dela, in društva, katerih poverjeniki v vaseh oziroma mestnih četrtih na začetku leta poberejo članarino. Poznam primer, kjer je spoštovana gospa z osebnim pristopom pobrala 100-odstotno članarino v svojem okolišu in pridobila celo 17 novih članov.

Nekateri upokojenci raznih bank, podjetij, policije ... so ustanovili svojo upokojensko organizacijo, s pomočjo prispevkov matične baze v svojih programih pa skrbijo samo za zabavni in rekreativni del. Ne zanimajo jih status upokojencev, sociala, aktivnosti pri spreminjanju zakonodaje itd. To delamo člani Zdusa, zato bi bilo prav, da bi te upokojence na neki način pridobili v naše vrste, kot je v programu zveze tudi predvideno.

Zdus smo mi vsi – funkcionarji, člani raznih odborov in predsedniki društev, vsi včlanjeni. Vsi si moramo prizadevati za uspešno delo in z lastnim zgledom prispevati k ugledu zveze oziroma posameznega društva. Nekateri naši člani samo kritizirajo, namesto da bi se vprašali, kaj konkretno so tudi sami naredili za izboljšanje stanja na društveni ali republiški ravni.

V zadnjem času je prek elektronskih medijev zaznati nekonstruktivno ocenjevanje dela posameznih aktivnosti v okviru zveze, ki ne prispevajo h kakovosti storitev in dobremu imenu organizacije. Na ta način zbijamo ugled organizacije kot celote in motiviranost za boljše delo. Vprašanja, ki zadevajo delo naše organizacije, rešujmo v okviru naših organov, ne pred vso slovensko javnostjo.

Organizacija tekmovanj v športu na republiški ravni mora potekati prek PZDU. Ko se organizator neposredno povezuje z društvi, ki zastopajo pokrajino, namreč v primeru raznih odpovedi nastane popolna zmeda. Nekatera društva si celo izposojajo tekmovalce med seboj, zato bi morala biti osnova za tekmovanje dejstvo, da lahko v enem koledarskem letu športnik upokojenec tekmuje le za eno društvo – za tisto, v katerem je plačal tudi članarino. Član društva upokojencev je lahko vsak, ki plača članarino in se lahko udeležuje izletov, prireditev, družabnih srečanj itd. V športu pa lahko tekmujejo samo tisti člani, ki imajo tudi izkaznico ZPIZ. Tekmovali bi lahko tudi člani, ki prejemajo le socialne prejemke in so stari 60 (moški) oziroma 58 let (ženske). Skratka, normative bi morali dodelati. 

Jože Jazbec, predsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media