Celjski – ena najpomembnejših evropskih rodbin
Z gradu se odpira pogled na Savinjo in mesto Celje
Nad sotočjem Savinje in Voglajne stoji celjski Stari grad. Je znamenit kulturni spomenik, kjer se vse leto vrstijo številne razstave, dramske in druge prireditve. Z gradu je lep razgled na mesto Celje z reko Savinjo, ki tam teče skoraj dve tisočletji. V srednjem veku je bila pomembna splavarska pot, saj so po reki tovorili velike količine lesa.
Stari grad Celje so postavili Vobržani nad starim trškim jedrom v drugi polovici 12. ali na začetku 13. stoletja. Po izumrtju te rodbine so ga prevzeli gospodje Žovneški, ki so spremenili ime v Celjske. Grad so preuredili v udobno stanovanjsko rezidenco.
Friderikov stolp
V času Hermana II. Celjskega je rodbina dosegla vrhunec svoje pomembnosti. Uspešno se je povezala s takratnim evropskim političnim vrhom in najpomembnejšimi plemiškimi rodbinami. Celjski so dogradili gotski stanovanjski palacij in postavili na bližnji vzpetini skoraj 23 metrov visok obrambni stolp. Pozneje je postal znan kot Friderikov stolp. Grajski kompleks so sčasoma širili z dograditvijo zunanjega obzidja s stopnišči, vojaškimi in gospodarskimi objekti. Uredili so široke obrambne jarke ter nov dostop v grajsko jedro. Na začetku 16. stoletja so zgradili še zadnji del obzidja.
Pozneje je dobil grad podobo renesančne utrdbe, ki je ob nevarnostih dajala zatočišče tudi okoliškim prebivalcem. V 18. stoletju je bil grad opuščen. Danes je obnovljen kot pomemben kulturni spomenik in je postal izjemna turistična postojanka.
Petsto šestdeset let od izumrtja rodbine
Minilo je petsto šestdeset let od izumrtja rodbine. Ulrika II., poslednjega moškega predstavnika celjske plemiške rodbine, so novembra 1456 v Beogradu umorili na grozovit način. Pet let po tem dogodku so se vrstili boji za dediščino. Ulrik II. je bil namreč izjemno bogat, saj je imel v lasti 123 graščin. Skozi čas je prišlo do prevlade Habsburžanov v naših krajih, ki je trajala vse do konca prve svetovne vojne.
Mogočne grajske ostaline grofov Celjskih si lahko ogledate sami s pomočjo enajstih usmerjevalnih tabel. V grad vstopite skozi turističnoinformacijski center pri nekdanjem stražnem stolpu. Veliko izveste na stalni razstavi Pokrajinskega muzeja Celje z zgovornim naslovom Danes grofje Celjski in nikoli več. Ohranjeno je zanimivo zgodovinsko pričevanje o mogočnem Friderikovem stolpu. V njem je bil zaprt Friderik II., ker se je proti očetovi volji poročil z ljubljeno Veroniko Deseniško.
Od aprila do oktobra se v vzhodnem preddverju odvija program Živa zgodovina. Obiskovalci lahko sodelujejo v mečevanju z vitezi, streljajo z lokom ali ustvarjajo v srednjeveških delavnicah. Na osrednjem grajskem dvorišču, kjer sta bili nekoč kovačnica in konjušnica, se poleti odvijajo koncerti in druge prireditve na prostem. V stolpu so razstavni prostori. Stolp je z začetka 16. stoletja. Pozidan je bil torej po izumrtju celjskih plemenitašev. Mimo speljana pot je poimenovana po znamenitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu. Njegov spominski atelje si lahko ogledate spodaj v mestu.
Zanimive so ostaline gotskega palacija iz 14. stoletja. A najstarejši del gradu je romanski palacij. Nekoč je bil večnadstropna zgradba. Zgornji prostori so bili namenjeni bivanju, spodaj so bile shrambe. V notranjosti je bilo zaprto dvorišče s cisterno. Stari romanski palacij je v 16. stoletju uničil potres in na njegovih temeljih so postavili novega. Danes je tu večnamenska dvorana, ki med drugim služi za poročne obrede.
