Kaj moramo vedeti, ko sestavljamo oporoko
FINANCE IN MI
Čeprav sestava oporoke marsikoga spominja na konec življenja, pa razumski ljudje v pripravi tega pravnega akta vidijo odgovorno dejanje, s katerim bodo sami poskrbeli za usodo svojega premoženja in drugih pravic (in dolžnosti) v času, ko jih ne bo več.
Ena izmed pogostejših nejasnosti v zvezi z oporoko je, v kakšni obliki mora biti ta sestavljena. Marsikdo meni, da je pri oporoki potrebna določena formalna obličnost, čeprav v resnici to ni tako. Oporoka je namreč veljavna že tedaj, ko jo oporočitelj lastnoročno sestavi in jo podpiše.
Kljub temu se marsikdo raje odloči za sestavo pisne oporoke pred pričami ali pa sestavo oporoke zaupa pravniku, odvetniku ali notarju, ki jo lahko zanj tudi hrani. Občutek varnosti in stabilnosti je na tak način vendarle nekoliko večji.
Lahko jo spremenimo
Oporoka ni nepreklicna in jo lahko oporočitelj kasneje tudi spremeni bodisi delno bodisi v celoti. V tem primeru velja kasnejša oporoka. Poleg tega velja, da je oporoka enostranski pravni posel, ki ima svoj učinek šele po smrti oporočitelja.
To je morda tudi ena večjih pomanjkljivosti oporoke, saj ta njena spremenljiva narava (in njeno učinkovanje šele po smrti) tistim, ki naj bi z oporoko kaj pridobili, v trenutku nastanka oporoke še ničesar ne zagotavlja. S tega zornega kota bi bilo zato bolje, če se oporočitelj, če želi, da bodo določene osebe od njega kaj pridobile, že takoj odloči za darilno, izročilno ali preužitkarsko pogodbo.
V oporoki lahko oporočitelj določi osebo, ki ji naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval. Dobro je vedeti tudi to, da lahko oporočitelj v oporoki določi, naj se kakšna stvar ali pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen dovoljeni namen. Na primer denar za gradnjo hiše, nakup stanovanja ali nakup avtomobila, lahko pa tudi za humanitarno dejavnost, za pomoč drugim sorodnikom ali prijateljem ipd.
Prav tako lahko oporočitelj določi, da dedič, ki kaj dobi v oporoki, del tega nameni za koga drugega. Če na primer oporočitelj določi, da dedič podeduje stanovanje, mu lahko hkrati naloži, da obenem finančno podpira drugega dediča, ki je brezposeln, bolan ali pridobitno nesposoben.
Izvršitelj oporoke
Precej pogosta praksa je, da oporočitelj v oporoki določi tudi izvršitelja oporoke. To je oseba, ki naj poskrbi za to, da bodo določena dejanja, ki so potrebna za uresničitev same oporoke, v praksi tudi izvedena. Izvršitelj oporoke je lahko vsaka poslovno sposobna oseba, ki običajno skrbi za zapuščino, jo upravlja, poskrbi za plačilo dolgov in volil, organizira pogreb ipd.
Funkcija izvršitelja je odplačna – po opravljenem delu sodišču izstavi račun za svoje delo. Pravico ima namreč do povračila stroškov in do nagrade za svoj trud, kar mu je izplačano iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča.
Še glede obdavčitve oporoke: oporočni dediči so obdavčeni v skladu z zakonom o davku na dediščine in darila (ZDDD). Davčne stopnje so različne in se višajo v odvisnosti od oddaljenosti sorodstvenega razmerja z oporočiteljem. Dediči prvega dednega reda (zakonec in oporočiteljevi otroci) pa so oproščeni plačila davka na dediščino.
