Kako ravnati na vrtu in v sadovnjaku po hudi zimi?
Dolga in hladna zima, ki je daleč pod povprečnimi temperaturami, se počasi poslavlja, vendar pa še ni rekla zadnje besede. Zemlja je na površini že odtajana, a v globini bo ostala pomrznjena kar še precej časa v marcu. Zmrzal jo bo še dolgo hladila. Posledično bomo morali upoštevati nekaj drugačnih osnovnih pristopov pri delu na vrtu in negi okrasnih rastlin, tudi sadno drevje in grmičevje bomo sadili kasneje.
Tisti, ki boste pohiteli z vrtnimi opravili, dobro spremljajte posajene in posejane rastline, da ne bi odmrle zaradi hladne zemlje. Zgodi se tudi, da predolgo kalijo, na plan pa pokuka le malo kalčkov, druge so že pojedli škodljivci in ptice. Torej prezgodnje delo, čeprav nas vabi že zelo toplo sonce, ni nikoli dobro, razen če upoštevamo navedene pristope.
Brez vrtnarske tkanine ne gre
Če bomo kljub zmrznjeni zemlji sadili zgodaj, obvezno uporabimo vrtnarsko tkanino. Tako bomo sončne žarke in njegovo toploto ujeli v gredo, zemlja pa se bo v globini hitreje odtajala. Druga možnost je, da gredo, če smo jo že prelopatili, pokrijemo s tkanino, čeprav še nismo sadili in sejali. Zemlja se bo tako neprimerno hitreje segrela, saj bomo preprečili izgubo in ohlajanje ponoči, ko pogosto še zmrzuje. Naj nas ne prestraši pozna setev, semena bodo ob sejanju v toplo zemljo hitreje klila in posajene sadike bodo hitreje rasle.
Krompir, zlasti tisti zgodnji, damo na kaljenje kar takoj v prostor z zadosti svetlobe, ki pa ne sme biti pretopel. Tako bomo dobili močne kalčke, ki bodo hitreje rasli, s čimer bomo prihranili kar nekaj dni. Izberimo dobre zgodnje sorte krompirja, kot so adora, primura, red scarlet, ki nas bodo najprej in najbolj razveseljevale. Toda ne sadimo krompirja v hladno zemljo.
So okrasne rastline zdrave?
Okrasne rastline, ki smo jih prezimovali, si natančno oglejmo in ugotovimo, v kakšnem stanju so. So videti črne in mastne? Bodimo pozorni na uvelost listov, odmiranje stebel in njihovo gnitje ali divjanje. Ali je morda kriv kapar? Bolezenski znaki, ki se pri tem pokažejo, so medena rosa na listih in po vsej rastlini, okrogle pege na listih, sajasta plesen. Kaparji spadajo v izredno nevarno družino uši, ki so povsod v zunanjih in notranjih prostorih bivališč še posebej, če so razmere pravšnje. Napadajo vse dele rastlin in jih zelo težko odstranimo in uničimo. Sesajo rastlinski sok in tako odvzemajo rastlinam hranilne snovi, rastlina oslabi, hira in končno odmre ali pa zelo počasi in slabo raste. Po navadi se najprej pojavijo na spodnji strani listov in steblih. Pojavijo se okrogle izboklinice običajno rjave barve do premera 5 milimetrov. To so ščiti, ki jih ščitijo. Če kolonije kaparjev niso velike, jih preprosto odstranimo tako, da jih obrišemo z vato. Če se je kapar že zelo razmnožil, pa moramo rastline škropiti. Uporabimo sistematični insekticid, ker kontaktni insekticid v tem primeru ne deluje. Seveda škropimo v kleti ali pa zunaj, če vreme in temperature to dovoljujejo. Poleg kaparjev se na rastlinah pojavijo tudi navadne uši. Tudi te moramo uničiti, pomagamo si z domačimi pripravki.
Na okrasnih rastlinah se lahko pojavi tudi plesen. V tem primeru odstranimo preveč napadeno listje in škropimo s kakšnim fungicidnim pripravkom (Dithan, Antracol, Euparen ali kaj sodobnejšega). Da preprečimo gnilobo korenin, bi bilo primerno enkratno zalivanje s fungicidom Previcur.
Zdaj nam ostane le, da rastline ojačamo in pospešimo regeneracijo. To dosežemo s škropljenjem in zalivanjem s sredstvom Medicoplant, ki je naravno in ni strupeno, a kljub temu je dobro, da upoštevamo navodila proizvajalca in ne škropimo preveč, učinek zaradi tega ne bo nič boljši.
Zatrimo strune
Mraz nastopa na vrtu kot naravni dezinficient. To je dobro. Tla so letos zmrznila zelo globoko, tudi do 50 centimetrov in več. Tako so bili uničeni mnogi škodljivci, ki so nam grenili življenje pretekla leta. Tudi kač in drugih naravnih sovražnikov na vrtu bo manj, zato pa se bodo bolj razmnožili miši in drugi glodavci, ki so dobro prezimili.
Če smo imeli lani v zemlji veliko strun, jih zatremo že zdaj. Počakamo, da se zemlja dovolj segreje, ob tem bodo škodljivci, ki so še ostali po hudi zimi, prilezli proti površju. Takrat gredo dobro in globoko prelopatamo, v kanale ob lopatanju in tudi po obrnjeni zemlji v kanalu natrosimo Strunal v količini 2 do 4 kg/10 m², ki bo razkužil zemljo, hkrati pa bo deloval tudi kot dušično in kalcijevo gnojilo. Strunal deluje v premeru 5 centimetrov, zato ga moramo potrositi po vsej gredi. Bolj bomo dosledni, boljši uspeh bomo dosegli. Če je zemlja suha, je ne pozabimo navlažiti. Strunal bo tako hitreje razpadel, saj za dobro delovanje potrebuje vlažno zemljo. Vedeti moramo tudi, da nam ni treba več gnojiti z dušikom in apniti zemlje. Vse to smo storili že s Strunalom ob lopatanju in zatiranju strun. Zdaj gredo prekrijemo z vrtnarsko tkanino. Uspeh bo tako še boljši. Počakamo 14 dni, nato pa sejemo ter sadimo. Zatiranje strun na ta način je prijazno do okolja, saj uporabljajo Strunal tudi na vodovarstvenih zemljiščih.
Dognojujemo lahko s hlevskim ali konjskim gnojem, vendar ne vsebujeta vseh potrebnih hranil. Zlasti manjkata kalij in fosfor, kar ugotovimo, če po bujnem cvetenju plodovi odpadajo. Lažje bomo delali z briketiranim organskim gnojilom, na primer Bioorganik vsebuje vsa potrebna hranila.
OKVIR: V sadovnjaku obrezujemo sadno drevje, škropimo breskve proti breskovi kodravosti in pognojimo sadovnjak s sadjarsko-vrtnarskim gnojilom. Opozarjamo, da lahko prezgodnje obrezovanje ob nastopu nove zmrzali naredi več škode kot koristi, saj lahko novi nastavki pozebejo.
