Izumljam, torej sem

Prosti čas | maj '17

Peter Florjančič

Tako je Peter Florjančič s svojim življenjem in delom predrugačil znan rek znamenitega filozofa Renéja Descartesa. Pa je tudi sam znamenit, ker je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti, več kot tisoč jih je nepatentiranih, uresničenih pa 41. Po izobrazbi je tekstilec tkalske stroke in prve izzive za izume je našel na svojem področju. Živel je v Monte Carlu, Davosu in Montreuxu v Švici, Firencah, Beljaku in Garmisch Partenkirchnu. Poklic ga je prisilil v mobilnost, imel je 5 državljanstev, 43 avtomobilov, v katerih je po svoji statistiki preživel kar 4 leta, tri na vlakih, leto in pol v letalih, eno leto na ladji, 25 let v hotelih. Ker ni bil nikdar na bolniškem dopustu in ni plačeval za pokojnino, se njegovo delo izumitelja ne sme zaustaviti. Čeprav je marca dopolnil 98 let, še vedno dela, ima svojo pisarno in je tudi ambasador aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja.

Temu pogumnemu, samosvojemu in radovednemu svetovljanu po duši in drznemu v dejanjih so lahko hvaležni podjetniki, ker je izumil stroj za brizganje plastike, ženske se mu lahko zahvalimo za elegantno pršenje parfuma v stekleničkah in za enostavno nanašanje laka na nohte, ker se je domislil, da bi si jih lažje lakirale, če vsaki steklenički doda čopič. Več o njegovem delu, ki je povezano z inovatorstvom in ga spremlja že od rane mladosti, izveste na razstavi Ko ideja postane lastnina: Peter Florjančič in idejna lastnina v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Na ogled so nekateri izdelki in del bogate dokumentacije, ki se nanaša na posamezne izume, saj Florjančič, tako kot številni drugi inovatorji po vsem svetu, ne bi bil uspešen brez varstva idej, modelov in blagovnih znamk. Ogledate si lahko tudi Stoletje sanj, nov dokumentarni film o Petru Florjančiču, ki ga je režiral Ven Jemeršič. Razstava v Bistri bo na ogled do 7. maja, potem se seli v Gornjesavski muzej Jesenice, zatem pa še v nekatere druge slovenske muzeje. »Čeprav imam 83 let delovne dobe, je pomembno, da mi glava še vedno dela. Mislim od petih zjutraj do polnoči. Spoznal sem, da je vse v življenju izum. Tudi to, kako moški zapelje žensko, izum je tudi to, da kažeš svoje mišice, jih znaš unovčiti, imaš s kuharico otroka, kar deset let prikrivaš, in žena o tem nič ne ve, kot je uspelo igralcu in guvernerju Kalifornije Arnoldu Schwarzeneggerju,« se je malce pošalil Florjančič na odprtju razstave in pripovedoval okruške iz svojega zanimivega življenja. 

Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, njegov ded Jakob Peternelj je bil lastnik hotelov Union in Triglav ter blejski župan, mama je bila lastnica blejskega hotela Evropa, več hotelov je imela v lasti sestra njegove mame Marija Kenda. Užival je v otroških igrarijah, naokrog in v šolo je hodil bos tako kot vsi otroci, ker je mama hotela, da jim je enak, se družil z otroki kraljeve družine, ki je letovala na Bledu, in postal prijatelj desetletnega princa. S kraljem Petrom je prijateljeval tudi po drugi svetovni vojni in se zato več let ni smel vrniti v Jugoslavijo. »V šoli sem bil med slabšimi, v fantaziji pa med najboljšimi,« je priznal.

Vstop na izumiteljsko pot

Eden prvih Florjančičevih izumov - statve

Med vojno so Nemci, ki so okupirali tudi Bled, želeli, da izumi kaj za vojne invalide, da bi lažje delali in bili koristni, ker so jih imeli vse več. Začel je pripravljati nekaj, kar bi jim bilo lahko v pomoč pri delu, a že takrat je vedel, da jim bo ušel. Prek Avstrije je leta 1943 pobegnil v Švico, tam pa je spoznal Jugoslovana judovskega rodu Emila Borala, s katerim sta skupaj patentirala Florjančičev prvi izum – ročne statve za lajšanje dela vojnim invalidom. »Ker je Jud na sestanku za odkup izuma rekel kar tristokrat višjo ceno, kot sem jo hotel postaviti sam, si je potem tudi vzel dve tretjini. Jaz sem dobil 100.000 švicarskih frankov.« Florjančiča je to opogumilo ob misli, da bi z izumi lahko dobro živel. Želel se je preseliti v Monte Carlo, vsaj za štirinajst dni, a tam je ostal 15 let. »Takrat je bilo tam kot v pravljici, bilo je toliko denarja, da sem ga lahko zavohal v zraku, spoznal sem, da denar dejansko diši, tam je bila sama smetana.« Od tod tudi naslov njegove knjige Skok v smetano. V Monte Carlu so bili Grki, tudi Onassis in Livanos, arabski kralji in šejki, filmski igralci. Spoznal je Marlene Dietrich, modno oblikovalko Coco Chanel, ki sta prvi oblekli bele hlače in dvignili z novo modo ogromno prahu, slikarja Salvadorja Dalija in pevca Franka Sinatro, kasneje se je družil z raziskovalcem morskih globin Cousteaujem in njegovimi delfini. »Na ogromnih zabavah je bilo tudi tisoč ljudi. In na zabavah so bili vsi, tudi manj imenitni ljudje, lopovi, žigoli, tihotapci in gangsterji, prevaranti vseh vrst, toda z vsemi si lahko prišel v stik. Tudi z najimenitnejšimi.« Imel je srečo, da je prišel v Monte Carlo, kjer je bilo veliko bogatih, ki so financirali njegove zamisli.

Nekaj pomembnejših izumov

Leta 1969 je naredil okvirček za diapozitive, ta izum so kupovala podjetja, kot so Kodak, Agfa, Adox, Fuji in Feranta. Proizvodnja je več desetletij zaposlovala več tisoč ljudi. Med njegove vidnejše izume štejejo plastična zadrga, ročne statve, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike – monomat, ki je razstavljen v Tehniškem muzeju v Münchnu, smučarski tobogan, izumil je tudi avtomobilsko varnostno blazino, a je ni izpopolnil.

»Stekleničko za parfum pa sem izumil za ženske. V Monte Carlu sem opazoval ženske z najrazličnejšimi torbicami in se zamislil nad velikimi parfumskimi steklenicami, ki jih niso mogle nositi s seboj. Zato sem naredil stekleničko z razpršilcem, ki na začetku še ni bila popolna, potem pa smo jo razvili in je še danes popularna. Delal sem za Diorja, Guerlaina, Elisabeth Arden in L'Oreal. Ta izum ni bil tako enostaven, kot je videti danes. Zanj sem potreboval tri leta trdega dela in ogromna finančna sredstva, imel je osemnajst komponent in ne bi ga mogel narediti, če ne bi takrat odkrili plastike, ker sestavina parfuma razje kovino. Lastniki omenjenih blagovnih znamk so me nastanili v najprestižnejšem hotelu v Parizu ali New Yorku, toda rad sem dobro jedel in pil, a če moraš vohati parfume, ne smeš ne piti, ne kaditi, ne jesti česna, to pa ni bilo zame.« Še danes je njegov izum osnova za razpršilce parfumskih stekleničk, čeprav je sestavljen le iz treh delov.

Posebej za Dunhill je naredil vžigalnik s sistemom za vžiganje ob strani, navdušen lastnik pa ga je povabil v London in hvalil pred prijatelji ter zanimivimi poslovneži.

Po pogovoru s slovenskim reprezentančnim smučarskim prijateljem, ki je moral veliko trenirati, je naredil tekoči trak za smučanje, nekakšen trak za tek in vadbo, seveda veliko večjih dimenzij, ki je bil visok 20 metrov. Med smučarskimi izumi velja omeniti sprednjo zobčasto oporo za smučarske čevlje in zavite palice za smuk, ki se prilegajo telesu. Nekaj njegovih izumov je razstavljeno v davoškem muzeju zimskega športa. Pri 88 letih je izumil fitnes napravo, namenjena je zdravju, in ker deluje pod vodo, se na njej ne potite. Zato je zanimala zlasti Arabce.

Med njegovimi zabavnimi izumi pa je »govoreči vžigalnik«. Če je bil namenjen moškim, se je ob prižigu zaslišalo: »Ne kadi, baraba!« Če pa je obžaril obraz dame, se je zaslišalo: »Kako lepa si.« In ker je izum tudi to, kako moški osvaja žensko, je izumil »utripajoči srček«. Zamislil si je 30 centimetrov veliko srce iz pleksistekla, podenj je namestil utripajočo avtomobilsko luč, namestil ga je na zadnje avtomobilsko steklo, in vsi vozniki avtomobilov so se zabavali nad tem, kako je srce utripalo, ko je prehitel kako lepo damo. Razen policistov, seveda, ki so ga oglobili, ker moti promet, je zapisano v njegovi knjigi.

Peter Florjančič je poudaril, da je od ideje do izuma in uresničitve dolga pot. Potrebno je veliko znanja in sreče. Treba je najti ljudi, ki bi izum financirali, in treba je najti trg. Ponosen je, ker je uresničil svoje sanje, njegovi izumi so izboljšali naše življenje in ga naredili lepšega. »Sanjajte, toda lotite se dela in te sanje uresničite,« pa svetuje vsem ljudem.

Neva Brun, fotografiji: Tatjana Rodošek


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media