Prenos vrednot iz roda v rod
STARANJE V SLOVENIJI
V mladosti in srednjih letih je človeku pomembno, da pride do imetja, znanja in drugega, kar potrebuje ali mu je vredno. Po 50. letu starosti pa so ljudje tem bolj srečni, čim več svojega znanja, izkušenj in drugih svojih vrednosti lahko posredujejo drugim. Tako ugotavlja raziskava o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let.
Človek si v življenju nabere veliko spoznanj in izkušenj, ki bi jih rad prenesel na druge, zlasti na mlajše. V raziskavi je bilo vprašanje, koliko jim to uspe. Med tremi mogočimi odgovori je natanko polovica dejala, da drugi prevzemajo malo njihovih spoznanj in izkušenj, skoraj tretjina, da veliko, medtem ko vsak deseti pravi, da drugi sploh ne prevzemajo njegovih spoznanj in izkušenj.
Izkušnje največje osebno bogastvo
Psihologinja Martina Starc je ob poglobljeni analizi, koliko so naši starejši ljudje srečni in kaj jih osrečuje, potrdila vsakdanjo izkušnjo in druga raziskovalna spoznanja, da starejše ljudi osrečuje, če lahko prenašajo svoja spoznanja in izkušnje na druge, zlasti na mlajše. Ti tudi svoje življenje doživljajo bolj smiselno. Po 50. letu življenja je vsakih deset let bolj živa potreba, da bi to, kar znamo in vemo, prenesli na druge.
Prejšnji mesec smo se na tem mestu ustavili ob raziskovalnih podatkih o lepih stikih starejših ljudi v Sloveniji z mlado, srednjo in svojo generacijo – za kakovostno staranje so pomembni lepi, in ne kakršni koli stiki. To pomembno spoznanje še podkrepijo spoznanja o prenašanju izkušenj na mlajše, saj jih mlajši sprejemajo od nas samo v lepem medčloveškem stiku. Pri vprašanju, koliko se lahko v zrelih letih učimo lepih stikov z ljudmi, se bomo ustavili naslednjič, danes ostanimo pri prenašanju svojih spoznanj, izkušenj in vrednot na mlajši rod.
Znanje je naša pomembna lastnina. Nabiramo ga vse življenje, ko se šolamo, delamo razne tečaje, pridobivamo prakso v poklicu, ko v gospodinjstvu eden postane mojster za kuhanje golaža, druga za peko potice. Še bolj osebna lastnina so osebne izkušnje, ki se nam nabirajo v življenju. Vse, kar sem naredil, doživel, zgrešil, zdržal, kar se je z menoj dogajalo, so moje osebne izkušnje. Izkušnje so človekova najpomembnejša duhovna lastnina, ki je tako osebna kakor naše telo. Iz življenjskih izkušenj je sestavljanja naša zavest: kdo in kaj sem. Izkušnje nas delajo, da smo takšni, kakršni smo: srečni ali nesrečni, dobri ali slabi, drugim prijetni ali zoprni, uspešni ali neuspešni. Dobre izkušnje nas držijo pokonci tudi takrat, ko telo peša. Zato so osebne izkušnje največje osebno bogastvo.
Ko kdo hvaležno sprejme, kar znamo, ali je navdušen nad kako našo pomembno izkušnjo, občutimo, da je to znanje nekaj vredno, da je naša izkušnja pomembna tudi njemu, da mu bo pomagala lažje in bolje živeti.
Prenos premoženja na mlajše
Ali starejše ljudi tudi prenos materialnega premoženja na mlajše osrečuje tako kot posredovanje spoznanj in izkušenj? Na raziskovalno vprašanje, kdaj je po vaše pametno narediti veljavno oporoko o zapustitvi svojega premoženja, jih je največ (38,5 %) odgovorilo, da je treba imeti oporoko vedno narejeno. V resnici jo ima narejeno manj kakor četrtina.
Seveda mora človek s svojim premoženjem poskrbeti predvsem za svojo varno starost, vključno z oskrbo v onemoglosti. Prav tako pa je res, da se največ otrok med seboj spre po smrti staršev na zapuščinski razpravi. Vprašanje o smiselni razdelitvi svojega materialnega premoženja je zahtevno. Reševati ga je treba pametno, nikakor pa ga ni pametno prepuščati drugim po svoji smrti. Vsakdo sam najbolje ve, čemu in komu bi hotel zapustiti tiste rezultate svojega dela, ki jih sam ne bo porabil. Pri tečajih za kakovostno staranje je pogovor o tem vprašanju z izkušenim pravnikom zelo živahen, starejši ga hvaležno sprejmejo.
Če je pri prenosu materialnega premoženja na druge potrebna previdnost, pa se nihče ne bo prenaglil pri tem, da bi svoje življenjske izkušnje in spoznanja posredoval mlajšim. Pri tem ne more biti ogoljufan, saj se spoznanje, ki ga posredujemo drugim, poveča tudi v naši zavesti, dobra izkušnja, ki jo posredujemo drugim, pa se podvoji.
