Glasbo ima v genih

Zgodbe | maj '17

Peter Škrjanec

»Skoraj vse življenje sem posvetil umetniškemu in pedagoškemu delu in še zdaj ne vem, kaj mi je ljubše. Oboje mi je bilo in mi je še v veliko veselje,« pravi akademski glasbenik Peter Škrjanec iz Kranja.

Kot dirigent je deloval v Sloveniji in na Hrvaškem, večkrat je gostoval v Italiji, Avstriji, na Poljskem in Madžarskem, med svoje največje dosežke šteje dirigiranje Mozartovega Requiema, s katerim je uspešno gostoval v Italiji, in sodelovanje z Bostonskim baletom s solistom Rudolfom Nurejevim na turneji v Italiji.

Pravi, da ima glasbo v genih. Slavni operni pevec Josip Gostič je bil stric njegovega očeta, mama je imela rada glasbo, še posebej opero, in je večkrat pela arije iz Traviate, njegov prvi učitelj pa je bil ded, organist iz Preske pri Medvodah. V glasbeno šolo je šel pri desetih letih, saj je šele takrat začela delovati glasbena šola v Medvodah, in se že v nižji glasbeni šoli v Kranju ob igranju Chopinovega valčka v Es-duru odločil, da se bo posvetil glasbi. »Pri poslušanju nekaterih skladb se mi zazdi, da je skladateljski genij slišal glasbo univerzuma in jo zapisal, da jo lahko poslušamo tudi mi,« opisuje sogovornik svoje navdušenje nad glasbo.

Nikoli si ni želel odrske slave, temveč ga je vodila le želja, da bi vedel čim več o glasbi. Zato se je na Akademiji za glasbo v Ljubljani vpisal kar v tri programe, in sicer klavir, dirigiranje in muzikologijo, ter iz vseh treh diplomiral. Že kot študent je začel poučevati glasbeni pouk v osnovnih šolah v Radovljici in Kranju in tudi po diplomi se je poleg umetniške dejavnosti veliko ukvarjal s poučevanjem na glasbenih šolah na Reki, v Velenju in Kranju, kjer je bil tudi ravnatelj. Kot dirigent in korepetitor je v letih od 1975 do 1988 deloval v reški operi Ivan Zajc. Na Reki je ustanovil Riječki komorni orkestar, ki deluje še danes, po prihodu v Kranj pa kranjski komorni orkester Carnium, ki pa je leta 2008 prenehal delovati. Vodil je več pevskih zborov v Sloveniji in na Hrvaškem, tudi Partizanski pevski zbor Ljubljana. »Zdaj javno ne nastopam več, so pa še vedno najlepši trenutki, ko sedem h klavirju in igram Chopina, Brahmsa, Schuberta, Mozarta in druge ljube skladatelje.«

Mladi in malo manj mladi učenci

Kot pedagog je skušal učencem glasbo čim bolj približati. »Nepozaben je dogodek, ko sem v šolo pripeljal orkester. Ko so zaigrali Vivaldijeve Štiri letne čase, so učenci globoko doživeli to glasbo. Učenje glasbenega instrumenta navaja otroka na disciplino in dolgotrajno koncentracijo. Učenec je pri pouku sam z učiteljem in mora biti zato vsakokrat pripravljen.« Poudari, da so učenci glasbenih šol običajno uspešni tudi na drugih področjih in veliko jih doseže visoko izobrazbo. »Seveda ne postanejo vsi glasbeniki, jih pa glasba razveseljuje vse življenje in postanejo dobri poslušalci, saj so, kot rad rečem, dobri poslušalci za glasbo veliko pomembnejši kot slabi glasbeniki.«

Po upokojitvi se je posvetil poučevanju glasbe za odrasle. »Glasbena dela za odrasle sem začel razlagati že kot ravnatelj glasbene šole v Kranju, ko sem organiziral obiske koncertov, pozneje pa so me povabili iz društva Wagner, da sem jih spremljal na njihovih izletih na operne predstave. Takrat sem ugotovil, da me to veseli. Svojim slušateljem opisujem razvoj glasbe, vplive družbenih razmer nanjo, prikazujem posnetke istega dela, ki ga izvajajo različni glasbeniki, in jih opozarjam na razlike v izvedbi, vlogi dirigenta ali pa režiserja pri operah. Skušam jim prikazati, kako je razpoloženje zaradi skladateljevih življenjskih okoliščin vplivalo na glasbo ali pa kako je skladatelj v svojem delu izrazil svoje duhovno stanje in razmišljanje.« Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani ima dve skupini slušateljev, eno peto leto in drugo četrto leto. Pripoveduje jim tudi, kakšno mnenje so imeli sodobniki o skladbi, ki jo poslušajo, in kako so se razumeli med seboj skladatelji, ki so živeli v istem času. »Opozarjam jih na novosti, ki so jih uvedli posamezni skladatelji in tako vplivali na glasbo prihodnjih rodov, na značilnosti glasbe v določenih časovnih obdobjih in deželah. Med pripravami na predavanja vedno najdem nekaj, česar še nisem vedel, in tako se vsi skupaj učimo. Upam, da se bomo lahko še dolgo tako družili ob glasbi v veselje vseh nas,« še izpostavi Peter Škrjanec.

Besedilo in fotografija: Metka Renko


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media