Mini vrt v posodah
Zakaj ne bi uporabnih rastlin (zelišč, dišavnic) posadili v korita in posode? Na zelenjavnem vrtu pa v maju poskrbimo za paradižnik in druge toploljubne rastline.
V večjo pokončno posodo lahko posadimo sivko na steblu, ki poskrbi za višino v zasaditvi. Družbo ji dela jagoda z rožnatimi cvetovi, za kontrast poskrbijo rdečelistni žajbelj, zlati timijan, origano in jiaogulan ali zelišče življenja. Ta trajnica razvije dolge poganjke, ki se razraščajo čez posodo. Prezimi v hladnih prostorih ali na prostem pri do –15 stopinj. Spomladi na novo odžene. Mlade liste uživamo sveže v solatah ali pa jih posušimo za čaj.
Priporočljivo je kombinirati več posod skupaj. Najbolje tri: prva naj bo velika, druga srednje višine in tretja v obliki sklede. V prvi posodi je nosilka zasaditve sivka, za prekrivanje spodnjega dela posode poskrbi jiaogulan, druge rastline zapolnijo sredino. Če se želimo poleti sladkati s sladkimi plodovi, posadimo še ameriško borovnico. Pri njej ne smemo pozabiti na kislo zemljo in redno zalivanje, da rastlina ne trpi suše. Nižje sorte se razraščajo samo do višine 60 cm in so primerne za balkone in terase, lahko jih postavimo tudi na vrt. V skledo, ki predstavlja najnižjo etažo zasaditve, lahko posadimo maroško, čokoladno in švicarsko meto. Treba pa je vedeti, da čokoladna meta ni prezimna. Mete na vrt ne sadimo, ker se prehitro razrašča.
V večjo posodo lahko posadimo vinogradniško breskev, ki ne raste tako bujno kot druge žlahtne sorte. Za manj uši na breskvi ne pozabimo na žametnice (tagetes), v en del posode pa posadimo čebulo ali por. Primerne kombinacije nam bodo svetovali vrtnarji, ki dobro poznajo rastline, zato se nakup v dobri vrtnariji zagotovo obrestuje.
Čas za toploljubne vrtnine
Temperatura zemlje in zraka je eden izmed ključnih parametrov, ki pa je večina vrtičkarjev ne upošteva pri sajenju. Pomembno je, da toplotno zahtevne vrtnine, kot so paradižnik, paprika, jajčevec kumare, bučke, fižol, soja in čičerika, sadimo in sejemo v dovolj ogreto zemljo. Na globini 10 centimetrov naj ima temperaturo nad 15 stopinjami. Temperaturo zemlje izmerimo s talnimi termometri ali spremljamo podatke na spletni strani ARSO – temperature in stanje tal.
Toplotno zahtevne vrtnine ne morejo sprejemati hranil v premalo ogreti zemlji, zato zastajajo v razvoju in kakovosti pridelka. Nizke temperature zraka in morebitne pozebe na začetku maja so nevarne, saj lahko povzročijo poškodbe sadik in zastoj v rasti. Sadike toploljubnih vrtnin zato sejemo in sadimo na prosto ali nadstrešek šele, ko po 15. maju odide zadnji ledeni mož. V rastlinjak lahko papriko, paradižnik in druge vrtnine sadimo že konec aprila in na začetku maja. Zemljo prekrijemo s slamnato zastirko, ki jo dodatno ogreva in hkrati skrbi za zadrževanje vlage. Pri sajenju pazimo tudi na dobre in slabe sosede, pravilno sadilno in medvrstno razdaljo. Poljino s plodovkami zasnujemo tako, da rastline v času končne višine ne bodo senčile druga druge. Paprike in jajčevci naj bodo na robu, paradižnik in kumare na opori, ker zrastejo višje. Prosta mesta med vrtninami zapolnimo z baziliko, solato, kapucinko, špinačo in drugimi koristnimi rastlinami.
Zemlja naj vsebuje kompost, gnojila za začetno rast in komponente za večje zadrževanje vlage v tleh. Organsko gnojilo drobnejše granulacije dodamo v zemljo in zmešamo, tako poskrbimo za dolgoročne potrebe po hranilih. Tekoče organsko gnojilo z večjim odmerkom kalija, kalcija in mikroelementov dodamo takoj po sajenju. Dognojujemo mesec dni po sajenju, da bodo rastline bujno rasle, pridelek pa bo bogat in odpornejši v času poletnih neugodnih vremenskih razmer, kot sta suša in nihanje temperatur.
