Zelena – barva pomladi in zdravja 

Dobro počutje | maj '17

Gojeni in divji beluši

Barve rastlin so veliko pomembnejše, kot si mislimo, in so v neposredni zvezi z nalogo, ki jo imajo te rastline v človekovi prehrani. Zelena je zagotovo najbolj pomladna barva in spodbuja tople medsebojne odnose, razvija sposobnost zdravljenja, odpravlja slaba psihična stanja in nestalnost psihičnega razpoloženja, dobro vpliva na srce, znižuje visok krvni tlak, obnavlja telo po izčrpanosti in spodbuja rast.

V regratu je veliko zdravilnih snovi, ki jih priznavajo celo v medicini. Grenčine skupaj z rudninami (kalij, kalcij, magnezij, železo ...) spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese, izločanje prebavnih sokov, boljšo prebavo in odvajanje vode oziroma samočistilne procese v telesu. Regrat je bogat z vitamini skupine B ter E in C. Z uživanjem regrata lahko odpravimo žolčne kamne, saj učinkovito čisti kri in limfo, koristen je tudi za kosti. Ker odvaja nakopičeno sečno kislino, je dober za blažitev artritisa in protina (putike).

Spomladanska domišljijska solata

Zelen je tudi čemaž. Ta ima vse, kar imata česen in čebula, ter tudi veliko klorofila, ki je močan antioksidant. Rimljani so ga celo častili bolj kot česen, saj deluje navznoter in navzven. Na koži čemaževi listi čistijo in odstranjujejo lišaje, izpuščaje in ture. Čemažev sok celi rane, primeren pa je tudi za izpiranje pri belem toku. Čemaž preprečuje poapnenje žil, zmanjšuje slab holesterol, čisti jetra, in ker je bogat z žveplom, odstranjuje zajedavce iz črevesja in sluz iz pljuč ter krepi imunski sistem.

Čemaž je bogat tudi z vitaminom C. Lahko ga zmešamo s hrenom, dodamo nekaj smetane ali skute, nekaj soli, prilijemo olivno olje in pokapamo z limonovim sokom. To je odličen namaz na polnovrednem kruhu ali v palačinkah. Odlična je čemaževa juha; redka ali kremna, če pretlačimo čemaž in krompir, ki ju prej skuhamo.

Koprive ne pozebejo, pravi pregovor, pa tudi v resnici je tako. Spomladi nas zamika, da bi iz njih pripravili kakšno jed. Največkrat uporabimo sveže mlade poganjke. Lahko jih jemo presne ali sesekljamo in dodamo solatam podobno kot drobnjak, pripravimo odlično koprivno juho ali pire, spečemo frtaljo ali iztisnemo sok. Vendar jedi s koprivami ne smemo pogrevati! Pripravimo jih enako kot špinačo, včasih tudi skupaj z njo. Ker delujejo odvajalno, jim moramo uživati zmerno. Sama rada pripravim rižoto s koprivami – podobno kot s špinačo ali blitvo. Večkrat ocvrem koprivne vršičke v pivskem testu, naredim frtaljo ali koprivni namaz s smetano, skuto ali mehkim sirom in del juhe uporabim za pire.

Od vse zelenjave imajo koprive največ beljakovin. Med vitamini izstopajo vitamin C, tega je v koprivah celo več kot v limonah, ter vitamin K, vitamini skupine B in betakaroten. Poleg so še drugi karotenoidi, flavonoidi in fitosteroli, ki delujejo kot močni antioksidanti. V koprivah je encim sekretin, ki krepi trebušno slinavko in posredno znižuje krvni sladkor. Že stari zapisi omenjajo koprivo kot najboljše čistilo za kri, ki postane krepka, bogatejša z rdečimi krvničkami, zato posledično krepi imunski sistem.

Drobnjak je stara rastlina iz družine lukovk, znana že iz antičnih časov. Uporabljamo predvsem tanke cevaste poganjke, ki jih sproti narežemo in dodamo jedi. Uporabni in zdravilni so tudi cvetovi in drobnjakova čebulica. Drobnjaka nikoli ne namakamo v vodi, ker bo sicer izgubil veliko vodotopnih snovi. Zdravilne lastnosti drobnjaka so zelo podobne česnu, vendar milejše. Drobnjak tam, kjer raste, odganja mrčes ...

Drobnjak vsebuje eterična olja z žveplenimi spojinami, podobno kot česen in čebula, le da so nekoliko bolj nežna. Z rezanjem ali sekljanjem se snov aliin s pomočjo kisika iz zraka spremeni v alicin, ki je koristen za telo, z antibiotičnim delovanjem. Deluje tudi protirakotvorno, zlasti zavira raka na debelem črevesju, prostati in dojkah, znižuje holesterol in pospešuje kroženje krvi.

V neki raziskavi so odkrili, da vsebuje snovi, ki pomagajo čistiti žile, manj je krvnih strdkov, ki se ne zlepljajo med seboj. Alicin deluje tudi proti patogenim bakterijam (Escherichia coli), glivicam, tudi proti Candidi albicans. Zaradi eteričnih olj preprečuje napenjanje, odpravlja vetrove in čisti kri. Izboljšuje hrustanec, spodbuja rast las in lepša kožo. Pomembna naloga drobnjaka je, da razgrajuje toksine v telesu, spodbuja tek in deluje kot diuretik, antiseptik ter blag antibiotik.

Peteršilj je dvoletno zelišče, ki zelo težko vzklije, zato so stari Grki zanj rekli, da gre najprej sedemkrat k vragu in nazaj, preden vzklije. Komur je vzklil, je bil časten človek.

Poznamo dve osnovni obliki peteršilja, gladek ali navadni peteršilj ter kodrolistni peteršilj. Najpogosteje uporabljamo cele vejice, lističe ali oboje sesekljamo. Uporabna je tudi peteršiljeva korenina, ki je enako aromatična in zdrava. Listi in semena so tudi osnova za pridobivanje aromatičnega in zdravega peteršiljevega eteričnega olja. Peteršilj ima veliko vitamina C, sorazmerno celo več kot agrumi. Vsebuje tudi vitamine A in skupine B. Peteršilj je pravcata zaloga kalija, kalcija, fosforja, magnezija, natrija in železa. V korenini je manj vitaminov C in A, več pa je vlaken in sladkorja.

Že stari Grki so vedeli, da peteršilj spodbuja izločanje seča, ureja menstruacijo, čisti ledvice, mehur in maternico. Tradicionalna kitajska medicina hvali čaj iz peteršilja za uravnavanje krvnega tlaka. Peteršilj pomaga pri anemiji, asteniji in splošni slabosti organizma, pri artritisu in ledvičnih kamnih in pesku, pri motnjah delovanja jeter in boleznih žolča, blaži celulitis, protin in debelost, koristi pri prebavnih motnjah in kroženju krvi, srčni bolezni in vodenici, pri angini pektoris, črevesnih zajedavcih, vetrovih, ekcemih, sončnih pegah na obrazu, hemoroidih in kožnih boleznih, pri vnetih očeh, čebeljih pikih ter težavnem uriniranju in mesečnem perilu. Pomaga pri impotenci, prostati in visoki telesni temperaturi ...

Tipično spomladanski so tudi beluši. Ti imajo zaradi asparagina veliko prečiščevalno in razkuževalno vlogo. Imajo veliko betakarotena ter vitaminov E, C in skupine B. Med minerali je zlasti v divjih beluših veliko eteričnega olja z žveplenimi spojinami ter kositra, molibdena in silicija, ki jih v drugih rastlinah redko dobimo. Vse snovi v beluših so zaslužne za čiščenje telesa, delujejo diuretično in pomagajo odstranjevati ledvične kamne. Beluši uspešno razkrajajo zaloge sečne kisline v sklepih in bi jih morali v obilni meri uživati zlasti bolniki s protinom. Ker vsebujejo zelo malo ogljikovih hidratov, so odlična jed za sladkorne bolnike.

Divji beluši imajo veliko balastnih snovi, kar blagodejno vpliva na debelo črevo. Zaradi silicija so koristni za tiste, ki imajo obrabo hrustanca. Med drugimi zdravilnimi snovmi vsebujejo še tirozin, ki skrbi za dobro delovanje ščitnice. Beluši sodelujejo pri nastajanju hormonov dobre volje in pomagajo pri nespečnosti. Ker odstranjujejo vodo in odvečne kisline iz telesa, so učinkovita pomoč pri hujšanju. Pomlajujejo celice in krepijo spolno moč in poželenje, zato so primerna hrana za mlado spomladansko ljubezen in ni čudno, da imajo tako visoko ceno. Toda pazimo, ob beluših in špargljih smemo piti samo belo vino. Če bi pili rdeče vino, bi blokirali vitamin B1 iz belušev.

Recepti

Kuhani šparglji: šparglje očistimo in na hitro skuhamo v slani vodi. Ko se zmehčajo, jih ocedimo, še tople postrežemo na krožniku s koščkom svežega masla. Na Goriškem so radi kuhane šparglje celo zabelili s prepraženimi drobtinami na maslu.

Špargljeva juha: na svinjski masti prepražimo gojene zelene šparglje, narezane na centimeter dolge koščke, brez mehkih vršičkov. Lahko seveda uporabimo tudi druge vrste špargljev. Nato jih zalijemo z mešanico vode in sirotke ter kuhamo 15 minut. To še vroče zmešamo v električnem mešalniku in damo v lonec, dodamo še vršičke in kuhamo le nekaj minut, da vršički ohranijo obliko. Lahko postrežemo še z žlico kisle smetane in/ali popečenim kruhom.

Solata iz svežih špargljev: posebej skuhamo fižol in jajce. Divje šparglje narežemo na koščke, enako tudi čebulo. To zmešamo skupaj z zdrobljenimi orehi in prelijemo s polivko iz kisle smetane, limonovega soka ter lešnikovega ali orehovega olja. Solimo, popramo in ponudimo z rezino kuhanega jajca.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media