Razkuževanje odganja okužbe
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v Evropi vsak dvajseti hospitalizirani bolnik v bolnišnici okuži, ali povedano drugače, med stotimi pacienti v slovenskih bolnišnicah jih ima vsaj šest okužbo, ki ni povezana z boleznijo, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico. Okužbe, na primer z MRSA, kar za petkrat podražijo zdravljenje, postajajo vse odpornejše proti antibiotikom, najhuje pa je, da zaradi tega umre veliko ljudi, ki jih osnovna bolezen ne ogroža.
Najpogosteje se okužijo najmlajši ali najstarejši bolniki in najbolj bolni, in to v bolnišnici, negovalni ustanovi, domu za starejše občane, v ambulanti pri dializi ali kemoterapiji ali celo med oskrbo bolnika na domu. Najpogostejši vzrok pa je pravzaprav v sodobnem času prav banalen – neustrezna higiena rok zdravstvenih delavcev. Ti se namreč ves čas dotikajo pacientov, ran in instrumentov, na katerih so pogosto nevarni mikroorganizmi, ki jih s svojimi rokami prenašajo na druge osebe, rane in instrumente. Zato se v bolnišnicah zelo trudijo ozaveščati tako osebje kot paciente in obiskovalce, da si dosledno razkužujejo roke.
Razkuževanje s pripravki, ki vsebujejo alkohol, je namreč veliko učinkovitejše kot umivanje z vodo in milom, prihrani veliko časa in je manj škodljivo za kožo, je že pred desetletji odkril švicarski epidemiolog prof. Didier Pittet. V bolnišnicah po vsem svetu, ki so uvedle njegov ženevski model higiene rok, se je število okužb prepolovilo. Naše bolnišnice so uvedle razkuževanje z alkoholnimi razkužili že pred več kot 15 leti, še dlje pa izvajajo programe preprečevanja bolnišničnih okužb. V UKC tako imenovani opazovalci higiene rok tudi izobražujejo zdravstvene delavce iz vse Slovenije po metodi Svetovne zdravstvene organizacije. Okužb z MRSA je zadnja leta vse manj, tu in tam se pojavijo posamezni primeri novih nevarnih bakterij, a jim jih po trditvah pristojnih v bolnišnicah uspe obvladovati.
Aprila se je prof. Pittet, zdaj vodja programa za preprečevanje in nadzor okužb ter centra Svetovne zdravstvene organizacije za zaščito pacientov na Univerzitetnih bolnišnicah Ženeva, mudil v Sloveniji. Ogledal si je jeseniško bolnišnico in Kliniko UKC Ljubljana za infekcijske bolezni in vročinska stanja in bil z videnim zadovoljen. Poudarja sicer, da okužb popolnoma ne moremo preprečiti, z dosledno higieno pa jih bo zagotovo manj.
Na higieno rok moramo dosledno paziti tudi pacienti in obiskovalci v bolnišnicah in drugih ustanovah. Če ne drugje, plastenke z razkužili najdemo ob vhodu v stavbo, pri sobnih vratih ali pri umivalnikih. Prav je, da si ob prihodu in odhodu z obiska temeljito razkužimo roke.
