Najbolj ogroženi so samski

Dobro je vedeti | maj '17

Člani sveta Zpiza so na zadnji seji največ časa namenili razpravi o gmotnem položaju uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnova za razpravo je bila raziskava – Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Temeljna ugotovitev raziskave, ki zajema obdobje od 2006 do 2014, je, da so upokojenci v slabšem dohodkovnem položaju v primerjavi z drugo populacijo. 

Raziskava obravnava samska moška ali ženska gospodinjstva in upokojenske pare. V upokojenskih gospodinjstvih, kjer je nosilec gospodinjstva upokojenec ali upokojenka in v katerem ni delavno aktivnih ali brezposelnih oseb, je leta 2014 živelo 67,5 odstotka upokojencev, pokojnina pa je bila njihov edini ali glavni vir dohodka. V letu 2014 so pokojnine v teh gospodinjstvih predstavljale več kot 84 odstotkov vseh dohodkov.

V času od 2006 do 2009 se je relativni dohodkovni položaj upokojencev, še posebej pa upokojencev iz upokojenskih gospodinjstev, slabšal. Po letu 2009 pa se je položaj upokojenskih gospodinjstev slabšal počasneje, kot se je slabšal položaj drugih skupin prebivalstva. To ne preseneča, saj je gospodarska kriza še posebej prizadela aktivno populacijo. Število brezposelnih je v določenih letih preseglo celo 120 tisoč. Leta 2006 je 38,4 odstotka upokojencev živelo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, leta 2014 pa 34,9 odstotka.

Razmisleka so vredni tudi podatki o stopnji tveganja revščine v Sloveniji. Tako je leta 2015 v Evropski uniji znašala 17,3 odstotka, v Sloveniji pa 14,3. Tudi v letu 2011 je bila naša stopnja tveganja revščine nižja od evropskega povprečja. Povsem druga slika pa je, kar zadeva stopnjo tveganja revščine za osebe, stare 60 let in več. Ta stopnja pa je tako v letu 2011 kot v letu 2015 presegla stopnjo Evropske unije. Leta 2015 je v Sloveniji znašala 16,3 odstotka, v Evropski uniji pa 14,5 odstotka.

Materialna prikrajšanost

O gmotnem položaju upokojencev kažejo tudi podatki o materialni prikrajšanosti, ki jo ugotavljajo na podlagi devetih elementov, materialno prikrajšani pa so tisti, ki si ne morejo zagotoviti vsaj treh elementov, resno prikrajšani pa tisti, ki si ne morejo zagotoviti štirih ali več elementov. Tako si gospodinjstva ne morejo privoščiti fiksnega ali mobilnega telefona, barvnega televizorja, pralnega stroja, osebnega avtomobila, mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan ter letne enotedenske počitnice zunaj doma in pravočasno iz lastnih sredstev poravnavati stanovanjske in druge stroške v zvezi z najetimi krediti. V letu 2006 je bilo med upokojenci že 18,4 odstotka materialno prikrajšanih in gre za bistveno višji odstotek kot v celotni populaciji. Do leta 2014 pa se je ta odstotek zvišal na 20,6 odstotka. Raziskava kaže, da so najbolj ogrožene samske upokojenke, saj jih je bilo v tem obdobju okrog 30 odstotkov materialno prikrajšanih za tri elemente ali več. Nič kaj boljši ni položaj samskih upokojencev. Upokojenski pari pa so po podatkih raziskave celo v boljšem položaju kot celotna populacija, ker je pokojnina stabilni vir dohodka. Skrb vzbujajoč pa je nedvomno podatek, da je v vseh teh letih delež resno materialno prikrajšanih oseb med upokojenci višji kot v celotni populaciji in se je gibal med 6,6 (leta 2006) in 8,1 odstotka (leta 2014).

V razpravi so člani sveta opozorili, da dohodkovnega položaja upokojencev ni mogoče v celoti objektivno ugotoviti, ker je primerjan le s celotno populacijo, ta pa je zelo različna. Slabšanje gmotnega položaja upokojencev so v zadnjem obdobju povzročili tudi ukrepi, ki so preprečevali usklajevanje pokojnin. Od leta 2010 do 2017 je bila dejanska uskladitev pokojnin izvedena v obsegu 4,1 odstotka, če pa bi bila uskladitev uresničena po sistemskih zakonih (ZPIZ-1 in ZPIZ-2), bi znašala 12,8 odstotka. Le v letih 2016 in 2017 je bila uskladitev nekoliko višja, kot bi bila po sistemskem zakonu. Slabšanje materialnega položaja upokojencev nedvomno potrjujejo tudi podatki o znižanju razmerja med povprečno pokojnino in povprečno neto plačo. V letu 2006 je povprečna pokojnina znašala 68,6 odstotka povprečne neto plače, leta 2016 pa le še 59,5 odstotka.

V razpravi so nekateri člani sveta opozorili, da se je treba zavedati, da je materialni položaj upokojencev odvisen od dolžine pokojninske dobe in od dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal. Prav zato bi morali v sistemu ohraniti zelo pomemben element solidarnosti, to sta najnižja oziroma najvišja pokojninska osnova. Družba se mora zavedati, da pokojninski sistem ne more odpravljati slabosti plačnega sistema. Dejstvo, da imamo visok odstotek zavarovancev, ki prejemajo minimalen dohodek ali še manj, mora politiko skrbeti, če si z novo reformo še vedno zastavlja enega temeljnih ciljev, to je dostojne pokojnine. Nekateri člani sveta so menili, da je k slabšanju nekaterih skupin upokojencev prispevala tudi izločitev varstvenega dodatka iz pokojninskega zavarovanja.

Člani so še opozorili, da bi morali podatke iz raziskave upoštevati pri pripravi nove pokojninske reforme. Vladi pa je svet zavoda predlagal, da na podlagi ugodnih gospodarskih kazalcev zagotovi sprejem ukrepov, s katerimi bi postopoma povišali pokojnine na raven, kot bi bila, če bi se v obdobju od 2010 do 2015 pokojnine v celoti usklajevale s sistemskim zakonom.

O najnižji in najvišji osnovi

V skladu s sprejetim sklepom znaša najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2017 za v tem letu uveljavljene pokojnine 788,10 evra, če pa so odmerjene po prehodnih določbah ZPIZ-2 (upokojitev po ZPIZ-1), pa 576,89 evra. Najvišja pokojninska osnova, ki znaša štirikratnik omenjenih najnižjih, pa 3.152,40 evra ali 2.307,56 evra.

Najnižja pokojnina znaša od 1. januarja 2017 za v tem letu uveljavljene pokojnine 204,91 evra. Nadomestila iz invalidskega zavarovanja za invalidnost, nastalo v letu 2017, pa se odmerijo od osnove najmanj v višini 451,19 evra. Določeno je tudi najvišje nadomestilo, ki lahko znaša največ 1.804,75 evra. Sprejeli so tudi sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. Od 1. januarja 2017 naprej znaša del vdovske pokojnine za v tem letu uveljavljeno pravico največ 92,21 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine pa največ 1.804,75 evra.

Svet je soglašal z imenovanjem dozdajšnjih namestnikov generalnega direktorja zavoda Davida Klariča in Edmonda Pajka za namestnika tudi v naslednjem štiriletnem mandatu generalnega direktorja Marijana Papeža.

Na seji so sprejeli še predlog o razdelitvi sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in delovnih invalidov v letošnjem letu. Približno 164.000 evrov bodo razdelili med štiri upokojenske organizacije, približno 29.000 evrov pa bo dobila Zveza delovnih invalidov Slovenije.

A. T.