Narava za znižanje holesterola
Artičoke
Kdo ve, koliko debat je že bilo v zadnjih letih na račun holesterola. Po nekaterih razlagah je eden najpomembnejših krivcev za večino bolezni sodobnega časa, zlasti za srčno-žilne in sladkorno bolezen. Spet drugi trdijo, da sploh ni tako nevaren … Resnica je – kot še marsikje – verjetno nekje vmes. Nekaj več previdnosti pa zagotovo ne škodi, če je vrednost holesterola več kot 5 mmol/l.
Dejstvo je, da naše telo potrebuje holesterol za normalno delovanje. Je nekakšna voskasta snov, ki sestavlja celične stene. Pravzaprav je zelo pomembna sestavina, saj jo organizem potrebuje za tvorbo ženskih in moških spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Poleg tega brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Tvori se v jetrih, približno tretjino dnevnih potreb dobimo tudi s hrano živalskega izvora. V krvi in vodi je slabo topen, zato ga po celicah prenašajo beljakovine, imenovane lipoproteini. In ravno razporeditev med temi prenašalci oziroma med dvema najpomembnejšima vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni.
Holesterola sta pravzaprav dva
Koristni oziroma zaščitni ali HDL-lipoproteini pomagajo iz organizma (natančneje iz jeter) odstraniti presežek holesterola, medtem ko LDL-lipoproteini, ki jih imenujemo slab holesterol, prenašajo holesterol iz jeter v telesna tkiva. Pri zdravih ljudeh ne pride do kopičenja, saj telo samo poskrbi za nastajanje in odstranjevanje holesterola. Pod določenimi pogoji pa lahko pride do težav. Če je namreč LDL-lipoproteinov več, kot jih potrebuje naše telo, hitro oksidirajo, postanejo »lepljivi« in se začnejo nalagati na stene žil. Tako jih ožijo in lahko sčasoma povzročijo mašenje žil (ateroskleroza). Še hujše so posledice, če se delci teh oblog odkrušijo in potujejo po žilah po telesu ter povzročijo embolijo, angino pektoris, srčni infarkt ali možgansko kap. Več kot imamo zaščitnega (HDL) holesterola, lažje organizem odstranjuje holesterol z žilnih sten in zmanjšuje tveganje za aterosklerozo.
Da holesterol ni tako nedolžen, dokazujejo raziskave, in sicer da z znižanjem njegove vrednosti za samo en odstotek za kar dvainpolkrat zmanjšamo verjetnost srčnega infarkta. Na zvišan holesterol LDL vpliva več dejavnikov, na katere nimamo vpliva: moški spol, starost in dednost. Skupni holesterol (presežek maščob v krvi) pa se poviša zaradi različnih bolezni in uživanja določenih zdravil ter nezdravega načina življenja. Truditi se moramo torej za to, da čim bolj znižamo slab holesterol LDL. To pa dosežemo z uravnavanjem telesne teže, da torej v telo vnašamo manj kalorij, uživamo manj soli in alkohola, zmanjšamo, ali še bolje, opustimo cigarete in povečamo telesno dejavnost. Najbolj pa pomaga uravnotežena prehrana. Za ugodno porazdelitev maščob in holesterola v krvi je treba jesti več svežega sadja in zelenjave. Tako telo dobi vlaknine, vitamine, minerale in različne antioksidante. Z uživanjem nepredelanih žit, stročnic in semen pa dobi vitamine in minerale, esencialne maščobe, beljakovine, vlaknine ter ogljikove hidrate.
Artičoka in rdeči riž
Po drugi strani se je treba čim bolj izogibati transmaščobam, ki so v margarini, pekovskih izdelkih, žitnih rezinah, krekerjih, sladicah, ter nasičenim maščobam, ki so v živilih živalskega izvora. Holesterol dvigujejo tudi izdelki, ki vsebujejo belo moko in beli sladkor.
Za uravnavanje holesterola so zelo koristni artičokini listi, ki povečajo izločanje holesterola z žolčem, zmanjšajo nastajanje holesterola v jetrih in ščitijo LDL-holesterol pred oksidativnimi poškodbami. Da je ne bi med letom iskali po trgovinah, lahko artičoko uživamo v prehranskih dopolnilih. Še bolje je, da za vzdrževanje normalne količine maščob in holesterola v krvi izberemo izdelke, ki vsebujejo še druge rastlinske sestavine kot so bioflavonoidi citrusov, in rdeči fermentirani riž. Ta je iz navadnega riža, fermentiranega s kvasovko Monascus purpureus, ta pa vsebuje snovi, ki v jetrih znižujejo sintezo holesterola.
