Narava je skoraj popolna lekarna
Danica z možem Miranom v njenem nasadu sivke
Zelišča in neštete možnosti, ki nam jih ponujajo, dobro pozna Danica Gračan Jevtič. V sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi delavnice v učnem centru Brje pa tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje predstavlja posamezne rastline in njihove zdravilne učinke, na delavnicah pa uči, kako sušiti zelišča, kako pripraviti sirupe, čaje pa tudi hidrolate (rožno vodo) in eterična olja ter kako izdelati naravno kozmetiko. V njenih krožkih sodelujejo tudi priznane zeliščarice, da se tako znanje dopolnjuje in širi.
Kot medicinska sestra je na terenu spoznavala, koliko alergij, preobčutljivosti kože in drugih težav načenja zdravje ljudi, zato je želela najti načine, ki bi jih preventivno zavarovali, ko pa je bolezen že izražena, pa bi pomagali lajšati bolečine, živeti z bolezenskimi znaki ter jih umirili pri preobčutljivosti. Začela se je izobraževati v zeliščarstvu in pridobila več certifikatov. Hkrati pa sta se z možem odločila, da posadita nasade sivke, in sicer pravo sivko (Lavandula angustifolia) in lavandin (Lavandula x intermedia), ter vzorčne nasade drugih vrst sivke – tudi jedilno. Poleg sivke pa tudi vrtnice burbonke in damaščanke pa oljke, žajbelj, rožmarin, meto ... Vse to in še marsikaj raste na njenih dišečih njivah. »Za sivko sem dobila navdih pri dobri znanki, ki jo goji v Goriških brdih, jaz pa sem se odločila, da jo posadim na Brjah, in čeprav sem edina, ki jo tu gojim, mi dobro uspeva.« Pravi, da sivka človeka pomirja – zunaj in znotraj. Priporoča, da si iz jedilne sivke skuhamo čaj, naredimo napitke, sladkorne posipe, piškote in tudi sladoled. V kulinariki lahko uporabimo le posušene cvetove, za aromo pa lahko med jedi dodamo tudi rožno vodo.
Sivka je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa so sestavine pomirjeval sploh. Sivka tudi spodbuja tek, ureja prebavo, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje, blaži težave v meni in je sicer vsestransko koristna. Okus sivke je specifičen in močan, zato jo uporabljamo v manjših količinah. Sivka pa je uporabna tudi pri kožnih obolenjih, saj kožo pomirja. Največkrat jo uporabljamo pri pikih insektov z močnim srbenjem. Pomaga pa tudi pri aknasti in pordeli koži ter pri drugih oblikah vznemirjene kože, saj blaži znake. »Pri tem si pomagamo z obkladki s sivkino cvetno vodo, pomirjajočimi kopelmi z vonjem eteričnega olja sivke. Še posebej tovrstne kopeli pomagajo pri bolečinah v mišicah in vsakdanjem stresu.«
Regrat, rman, kopriva, bezeg, ognjič ...
Narava je skoraj popolna lekarna. Za čiščenje jeter je Danica pripravila destilat regrata, priporoča pa tudi napitke iz rmana in koprive. »Priprava prečiščevalnega napitka je enostavna: v liter vrele vode vsujemo čajno žličko posušenih cvetov zelišč, dodamo malo citronke (po želji tudi malo sladkorja) ter po osmih minutah precedimo in napitek uživamo večkrat na dan. Tudi za blažitev želodčnih težav si lahko na podoben način naredimo napitek iz kamilice. Za ledvice je še zlasti priporočljiv napitek iz koprive in njivske preslice. Zdravje in lepota sta povezana, zato na delavnicah, ki se jih udeležujejo ženske od Pivke do Tolmina, uči tudi, kako lahko izdelamo mila, kreme, balzam za ustnice, dezodorant, šampon, kopalne soli, hidrolate (cvetne vodice), ki pri njej niso razredčeni ... Vse iz sivke, rožmarina, mete, vrtnice, sladkega pelina, lovorja itd.
Tema zadnje delavnice je bil bezeg. Bezgovi cvetovi so odlični za čiščenje organizma, pomagajo pri gripi, kašlju, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Uporabimo lahko vse – od listov, poganjkov, cvetov, jagod do notranje plasti lubja. Danica pa pri tem opozarja na zmernost, saj količine ne smejo biti velike. »Največkrat si iz bezga skuhamo čaj, naredimo pa lahko tudi tinkturo, sirup in bezgovo marmelado. V višjih legah lahko bezgove cvetove trgamo še junija, zato ni še nič zamujenega ...«
Kmalu bo zacvetel tudi ognjič – ta roža pa bo tema naslednje delavnice. Ognjič je poletna rastlina vrtov, zdravilen pa je oranžni ognjič. Uporabljamo ga proti glivičnim obolenjem kože, proti vnetjem in za celjenje ran. Iz ognjiča lahko pripravimo čaj iz cvetov, tinkturo, mazilo in kreme za kožo.
Danica je kot »tavžentroža« – pomaga vedno in povsod, potrudi se za vsakogar in z veliko radostjo predaja svoje znanje naprej. » Moj namen ni le predavati, ampak predvsem naučiti, da si vsak sam pomaga. Zato delim tudi svoje sivke in drug material.« Z udeleženkami delavnic ostaja v stiku in večkrat se je že zgodilo, da so celo »po telefonu kuhale kremo za obraz ali pa kaj drugega«.
Za bolne in starejše
Danica Gračan Jevtič pa ni le zeliščarica. Je tudi medicinska sestra s srcem in dušo. Leta 2010 je prejela naziv najbolj srčna sestra v Sloveniji, nominirali pa so jo pacienti oziroma tisti, ki so sami večkrat izkusili, kako zelo požrtvovalna in skrbna je. Kot medicinska sestra, ki se vse življenje še dodatno izobražuje, se je še zlasti usmerila v skrb za starejše bolne ljudi, ki jih spremlja od bolezni do smrti. Dela po nemški metodi SNF, za katero je pridobila tudi certifikat. »Gre za delovanje t. i. mestne medicinske sestre, ki celovito oskrbuje prebivalce določenega kraja. Program vsebuje spremljanje bolnikov od začetka bolezni vse do smrti.« S to obliko oskrbovanja bolnikov na domu je začela delati že leta 1991, saj je spoznala, da je taka oblika pomoči njen življenjski izziv.
Najtežje je pomagati domačim
Marsikdo se sprašuje, od kod jemlje toliko energije, toliko moči in volje, da zmore vse to; dopoldne je v službi na transfuzijskem oddelku v šentpetrski bolnišnici, popoldne pa v svojem prostem času obiskuje bolnike na domu ter organizira praktične delavnice na temo zelišč in izdelave naravne kozmetike. Nenehno se izobražuje, nazadnje je pridobila certifikat za izdelavo Bachovih esenc in njegovo cvetno terapijo. »To, da lahko pomagam, me enostavno napolni z močjo in srečo. Zato ne delam po programu, ampak sem v stalni pripravljenosti, in pridem, ko me kdo potrebuje.« Včasih se »kar tako« ustavi pri kakšnem bolniku, da ga malo razveseli s pogovorom. Ker dober glas seže v deveto vas, jo kličejo od vsepovsod, zaupajo ji tudi zdravniki. Zgodilo se je že, da so jo poklicali celo v Ljubljano. Večkrat namreč skupaj z bolnikom obišče zdravnike specialiste in pomaga pri razumevanju zdravstvenega stanja. Doda, da je svojcu najtežje pomagati, hkrati pa je hvaležna, da je ob odhajanju spremljala tasta in kasneje tudi taščo, s katerima je imela zelo lep in ljubeč odnos. Oba sta ji umrla na rokah in potolažena je, ker ve, da je zanju lepo skrbela in naredila vse, kar je lahko, da sta mirno odšla.
Tudi sicer, če le lahko, priskoči na pomoč in s seboj prinese kakšno »naravno zdravilo«. Zelo je kritična do raznih samooklicanih zdravilcev, ki pogosto ljudem jemljejo denar, pomagajo jim pa ne. »Vse je v naravi, toda tudi za ta znanja se moramo dobro izobraziti, predvsem pa do narave in njenih moči pristopati s spoštovanjem in hvaležnostjo.«
Danica je za svoje delo prejela številne pohvale, njen krožek pa je prerasel v študijski krožek, v sklopu katerega bo imela še več možnosti za oblikovanje programa in širitev znanja za samozdravljenje.
