V boj proti starizmu
Maggie Kuhn
»Staranje je čudovit proces, v katerem postaneš tisto, kar bi moral vedno biti,« je nekoč, ne tako dolgo tega, rekel David Bowie. Tudi Maggie Kuhn je nekoč, ne tako dolgo tega, razkrila šest popolnoma zgrešenih mitov o starosti: da je bolezen, da so stari nespametni, da so aseksualni, da so neuporabni, da so nemočni in da so si vsi podobni.
Kdo je Maggie Kuhn? Kdor ne ve, to je ustanoviteljica militantnega gibanja, imenovanega Sivi panterji. Gibanja, ki se bojuje nenasilno že peto desetletje. Maggie Kuhn je ustanovila gibanje davnega leta 1970 skupaj s petimi kolegi, ko se jim je zgodila prisilna upokojitev in so poskušali najti nove poti, prek katerih bi opozorili na socialne težave, s katerimi so se spopadali v času svoje delovne kariere.
Slovenci smo tudi imeli Sive panterje, vendar je bila to benigna in kultivirana skupina upokojencev stranke LDS, najbolj aktivni so bili okrog leta 2006. Stranka LDS je po smrti Janeza Drnovška začasno otrpnila, letos pa kot feniks napoveduje vrnitev med parlamentarne stranke z novo predsednico Anjo Fabiani.
V ZDA se gibanje Sivi panterji v zadnjih letih krepi, tam govorijo o epidemiji odpora, ki je zajela urbane predele demokratičnega prebivalstva ZDA. Seveda predvsem ženskega. V programu Sivih panterjev je zapisano, da se gibanje posveča boju zoper starizem, družbeno bolezen, ki jo Sivi panterji označujejo za enako pogubno kot seksizem in rasizem.
Povezujejo se z mladimi
Starizem prežema vso zahodno kulturo in njene institucije, trdi gibanje Sivi panterji v pozivih na boj. Gibanje nima zagotovljenih finančnih sredstev, zato so se povezali v koalicijo z mladimi, ki jih na podoben način pesti družbena ignoranca, sredi katere so povsem nemočni in večinoma odrezani od družbenega dogajanja. Vse to je lahko destruktivno za mlade, ki imajo velik potencial za kreativne aktivnosti. Nekaj let po ustanovitvi se je gibanju Sivi partnerji pridružila Akcijska skupina upokojenih profesionalcev. Tako so združili moči v skupnih ciljih: spremeniti pogled odločujočih v državi na neizkoriščeno in nakopičeno znanje upokojenih in talente mladih, zagotavljanje priložnosti za skupno delo obeh skupin mlajših in starejših, kar naj se odraža v skupnem interesu namesto v individualnem pohlepu.
Toliko o Sivih panterjih, ki morda še najbolje pojasnjujejo ozadje, v katerem je lansko leto izšla knjiga Ashton Applewhite z naslovom A Manifesto Against Ageism: This Chair Rocks. Knjiga pisateljice spletnih dnevnikov, ki je znana v Ameriki, je bila lani razglašena za najpomembnejšo pri spreminjanju javnega mnenja, o knjigi in pisateljici smo v Vzajemnosti pisali pred letom dni ob izidu.
Leto dni pozneje je knjiga natisnjena tudi v slovenščini, inovativno jo je v pomanjkanju sodobnega tovrstnega izrazoslovja prevedla Vera Čertalič iz založbe Eno.
Slovenski naslov knjige je Lepota let, manifest proti starizmu. V knjigi so poglavja, ki se ukvarjajo s posledicami starizmov na družbo in posameznika, spominom in starejšimi možgani, starejšim telesom – namesto mladosti zdravje, seksom in bližino sočloveka, pastmi neodvisnosti, koncem življenja in naukom: prisvojite si leta! Onstran starostne diskriminacije.
Logično je, da se zaradi naglo naraščajočega števila starejših državne in paradržavne institucije na vseh področjih ukvarjajo s problemi starejših in stranskimi pojavi postarane družbe. Na vsakodnevnem sporedu je reševanje vprašanja preutrujenih skrbnikov, ki sami pogosto bolj potrebujejo nego kot tisti, za katere dan in noč skrbijo. Pred vrati je tudi naglo rastoča epidemija postaranega zahodnega sveta – osamljenost ...
Živimo bolj dolgo, vendar je ta dosežek zastavil družbi vrsto novih izzivov.
