ZDUS

Dobro je vedeti | jun. '17

Aktivno staranje je pomembno

Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela na začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih: aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v vsem življenjskem obdobju. O teh temah so na začetku maja razpravljali na konferenci Slovenija 2030 – Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.

Ta je dejal, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih, saj se število starejših od 65 let povečuje. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen. Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.

Sodelujoči so poudarili pomen načrtnega delovanja. Soglašali so s pristopom v osnutku strategije dolgožive družbe, ki dejavnosti, do zdaj značilne za posamezna življenjska obdobja, ne ločuje več med seboj, ampak poudarja prepletanje. »Živimo v času, ko so nekatere stvari že šle predaleč, medtem ko se nanje nismo odzvali,« je opozorila Marija Pukl, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade in vodja delovne skupine za pripravo strategije dolgožive družbe. Po besedah Davorja Dominkuša z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti strategija zapisano zagovarja dostojno in varno staranje tako sedanje kot tudi prihodnjih generacij. »Paradigma klasične delitve posameznika na čas šolanja, dela in upokojitve se bo morala spremeniti,« je opozoril. Po njegovih besedah bodo potrebne spremembe, saj jih zahtevajo izzivi pred nami.

Eva Helena Zver z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je kot ključno opredelila način uresničevanja strategije v družbi. Po njenem mnenju bi morala vsa zakonodaja, ki jo sprejemamo, upoštevati vidik dolgožive družbe in narediti ustrezne izračune. »V prihodnje vseh pravic, ki jih imamo danes, samo z javnimi viri ne bo mogoče pokriti, zato bodo pomembna tudi zasebna zavarovanja,« je opozorila.

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je dejal, da bi dobri strokovnjaki, ki so vključeni v zvezo, lahko sodelovali tudi pri pripravi zakonodajnih rešitev.

Predstojnik Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen je menil, da je nujno redno informiranje družbe o obravnavanih temah. Tako jih bodo ljudje razumeli, ne pa se jih bali, je pojasnil. Sicer pa je po njegovi oceni nujno imeti sistem, po katerem bodo izobraženi ljudje ostajali v državi in se ne bodo izseljevali.

Delovati je treba načrtno, je opozorila Ana Kranjc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. »Ne le izobraževanje, tudi delo je vseživljenjsko,« je poudarila, to pa je pogoj za sodelovanje generacij. Obenem je pozvala, da »moramo starejši ostati v srcu ekonomskega dogajanja«.

Predsednik parlamentarnega odbora za delo Uroš Prikl iz stranke DeSUS je spomnil, da dve tretjini zaposlenih prejema povprečno plačo. Glede na to po njegovih besedah ni pričakovati, da bodo njihove pokojnine dostojne.

»Če je delovno mesto zdravo in varno, bo delavec lahko delal dlje, tudi stroški zdravstvene blagajne bodo nižji,« je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Treba je gledati na družbo kot celoto, sicer bodo delitve uničile načelo solidarnosti,« je opozoril.

Vito Flaker s fakultete za socialno delo je spomnil, da je Slovenija med državami, kjer je v ustanovah največ starejših ljudi. »Ustanove so tudi način za izločanje,« je opozoril. Nekateri domovi za starejše so po njegovih besedah dobri, medtem ko imajo nekateri do starejših »pokroviteljski« odnos. Po njegovih besedah je na področju skrbi za starejše mogoče narediti zelo veliko, da bi bila ta »človeka vredna«, informacijska podpora omogoča številne storitve, zato za veliko starejših ni potrebe, da bi bili v domu, je dejal.

Delež prebivalcev, starih od 20 do 64 let, je leta 2016 znašal 62,2 odstotka, leta 2030 jih bo le še 55,6 odstotka, navaja Umar. Delež prebivalcev, starih 65 let in več, pa je lani znašal 18,4 odstotka, leta 2030 pa bo po napovedih znašal 24,8 odstotka.

Povzeto po STA, fotografija: Janez Platiše

ADAM – za zgodnje odkrivanje demence

Demenca je neozdravljiva bolezen, ki predstavlja vedno večji socialni in tudi finančni problem sodobne družbe. Najmanj eden od 9 ljudi, starejših od 65 let, ima alzheimerjevo bolezen. V Sloveniji je trenutno okoli 32.000 bolnikov, zaradi demografskih trendov pa naj bi se število v prihodnjih dvajsetih letih podvojilo.

Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb v možganih, zato si tako zdravniki kot bolniki in njihovi svojci prizadevajo za uvedbo presejalnih testov za demenco, kot že uspešno nekaj let delujejo Svit, Dora in Zora. Podoben dvomesečni projekt, od katerega si vsi obetajo precej dobrega, se pri nas ravnokar odvija.

Vseslovenski raziskovalno-presejalni projekt ADAM je namenjen ozaveščanju o problematiki demence, zgodnjemu odkrivanju spominskih in miselnih motenj ter znanstvenoraziskovalnemu delu. Prek Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je eden izmed petih partnerjev pri projektu, so našli približno 450 prostovoljcev, starih od 60 do 90 let, iz šestih slovenskih regij. Drugi partnerji pri projektu, ki naj bi se zaključil 7. julija, so: Blckb, družba za aplikativno nevroznanost, d. o. o., Triglav Zdravje (Zavarovalnica Triglav), Nevrološka klinika UKC Ljubljana in Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci – Alzheimer Slovenija.

Kot je na predstavitvi projekta razložil mag. Manuel Kuran iz družbe Blckb, bodo strokovnjaki Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Ljubljana udeležencem omogočili opravljanje mednarodno uveljavljenih presejalnih testov za zaznavo motenj v miselnih in spominskih sposobnostih, in sicer tako, da bodo posneli možgansko aktivnost s pomočjo EEG-tehnologije. Dobljeni podatki bodo strokovnjakom omogočali dostop do velike baze elektrofizioloških podatkov za razvoj novih diagnostičnih metod in za znanstvene raziskave. Sodelovanje je brezplačno, meritve, pri katerih udeležencu na glavo namestijo posebno kapo s številnimi žičkami, traja približno eno uro. Po nekaj tednih po pošti na dom dobi rezultate meritev, ki jih bodo čez leto ponovili.

Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., ki strokovno bdi nad projektom, je ob tem povedal, da se demenca v telesu skriva od deset do trideset let, preden bolnik, še pogosteje pa kateri od svojcev, zazna, da se nekaj dogaja. Zgodnja diagnostika je zelo pomembna, da se lahko vsi skupaj pripravijo na praviloma dolgotrajno bolezen in da jo z obstoječimi zdravili pomagajo vsaj nekaj časa obvladovati. Zdravil, ki bi zaustavila razvoj demence, namreč še ni, a se znanstveniki po vsem svetu intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem. Po Pirtoškovem mnenju se taka zdravila že nakazujejo.

Tudi Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica, je poudarila pomen zgodnjega odkrivanja demence, čemur je naklonjena tudi slovenska politika, saj so predlani že sprejeli Strategijo obvladovanja demence do 2020. Zapisani ukrepi so dobrodošli, kdaj pa jih bodo uvedli v prakso, pa še ni znano. Dobrodošlo bi bilo zlasti sistematsko izobraževanje družinskih zdravnikov, ki se z dementnimi bolniki najprej srečajo. Žal pa nastopi težava, ko bolnika napotijo na specialistične preglede, saj je nevrologov in psihiatrov veliko premalo, čakalne dobe so nesprejemljivo dolge, saj bolniki na pregled pri specialistu čakajo po leto in več ...

Zanimanje za sodelovanje v raziskavi ADAM je bilo izredno veliko, tako da so po vseh regijah takoj zapolnili prosta mesta. Kdor si želi sodelovati, pa se lahko za predvideno ponovno testiranje v letu 2018 prijavi na spletni strani: www.projektadam.si ali po elektronski pošti: info@projektadam.si. Prijavnico lahko izpolnite tudi v Zdusu, Kebetova ulica 9, 1000 Ljubljana.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media