Vprašajte patronažno medicinsko sestro

Dobro počutje | jun. '17

Jožica Ramšak Pajk

Od inkontinenčnih podlog, za katere si marsikdo ne upa povedati, da jih potrebuje, do negovalne postelje je še tisoč drugih medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki lahko olajšajo življenje osebi z manjšimi ali večjimi zdravstvenimi težavami. Ko na dom pride patronažna medicinska sestra, nam lahko svetuje, katere lahko dobimo, najamemo ali kupimo.

Kot nam je povedala mag. Jožica Ramšak Pajk, dipl. med. sestra v patronažnem varstvu, si celo želijo, da ljudje pokličejo, še preden se jim zdravstveno stanje tako poslabša, da so nepomični ali jih patronažna služba najde sama. Med medicinsko-tehničnimi pripomočki, ki jih svetujejo, so pogosto negovalna postelja, sobno stranišče, račka, trapez, servirna mizica, različne podloge, antidekubitusna blazina …

Ne pomaga, če zanje ne vemo

Z nekaterimi stvarmi si lahko olajšajo življenje, a tega marsikdo ne ve, ugotavlja sogovornica, tako kot ne vedo, da lahko za veliko pripomočkov naročilnico napiše osebni zdravnik. Za nekatere potem plačujejo uporabnino, nekatere je res treba kupiti, nekatere pa tudi v celoti krije zdravstveno zavarovanje. Informacije o tem lahko dobijo pri osebnem zdravniku (ki najbolje pozna njihovo zdravstveno stanje) ali medicinski sestri. Tisti, ki so bolj vešči dela z računalnikom, ali svojci lahko obiščejo spletno stran ZZZS ali pa se pozanimajo pri ponudnikih pripomočkov. Nekateri dobijo informacije od prijateljev, znancev, ki so že imeli takšno izkušnjo, ali povprašajo v lekarni. 

Vedno pa lahko za nasvet vprašajo patronažno medicinsko sestro. »Imam nekaj starejših pacientk, ki si težko obujejo nogavice. Obstaja ena taka prijemalka, ki jo je sicer treba kupiti, a pri tem pomaga. Podobno je s posebno palico, s katero stvari lahko poberemo s tal in se ni treba pripogibati, kar je včasih tudi z vidika varnosti pomembno,« navede Jožica Ramšak Pajk nekaj primerov, ko morda niti ne vemo, da bi si lahko pomagali, če nam tega nekdo ne pove ali pokaže.

Najlažje je svetovati ob obisku

Ugotavlja, da najbolje vidi, kaj nekdo potrebuje, ko ga obišče na domu. »Za obisk potrebujemo delovni nalog, ki ga napiše osebni zdravnik. Na nalogu je med drugim navedena osnovna medicinska diagnoza in namen ter vsebina obiska. Včasih je to tudi kontrola zdravstvenega stanja in zdravstvenovzgojni nasveti ter informiranje svojcev, kako urediti varno okolje. Druga možnost je, če gre za starejše in osamele, da nas ti sami pokličejo, saj imajo pravico do dveh patronažnih obiskov na leto.«

A tudi vsem drugim, ki imajo tovrstne potrebe, skušajo na tak ali drugačen način pomagati, zagotavlja sogovornica, ki prihaja iz Patronažnega varstva v Zdravstvenem domu Črnuče, in je prepričana, da bo v prihodnosti patronažna služba še bolj potrebna, saj bo vse več ljudi doma in bodo potrebovali zdravstveno pomoč in redno spremljanje zdravstvenega stanja. »Dobro je, da nas poznajo. Občutek zaupanja je pomemben, še posebno, če gre za občutljive stvari, o katerih je težko spregovoriti.

Na začetku morda najprej priporoči uporabo palice. »Svetujem jim, da ne hodijo ven brez nje, saj je pomembna za ravnotežje in preprečevanje padcev.« Pozneje, ko niti palica ni več varna, lahko k ohranjanju samostojnosti pri hoji pripomore hodulja, na katero se varno naslonijo, in lahko hodijo po stanovanju in tudi zunaj (te imajo lahko kolesa). »Ni še treba na voziček. Prav je, da čim dlje krepijo svoje mišice, dokler le zmorejo. Hodulja je zelo priročna, veliko jo uporabljajo in res daje občutek varnosti.«

Za boljšo varnost in lažje življenje lahko veliko naredimo znotraj doma. Pogosto so preproge odveč, ker so moteče pri hoji. Dobro je po stanovanju namestiti oprijemala in prižgati več luči. V kuhinji pogosto svetujejo, da stvari, ki so bile prej visoko, preložijo nižje. Padcev je največ prav zaradi izgube ravnotežja. Pragovi med vrati ne smejo predstavljati ovire, ob katero se lahko spotaknemo. Tudi v stranišču si pomagamo z oprijemali. Obstajajo nastavki, ki dvignejo školjko, da se lažje usedemo in vstanemo z nje. Deske v kopalni kadi, na katere se usedemo, pomagajo pri prhanju. O vsem tem se je dobro pozanimati in morda obiskati katero od prodajaln, kot so Soča Oprema, Sanolabor, Merela, Medigo, Simpss in druge, ki so tudi pooblaščeni dobavitelji ZZZS, svetuje Jožica Ramšak Pajk.

Ovira je tudi sram

Res pa je, da včasih kdo niti ne ve, da bi bil lahko varnejši, ali pa se ne upa vprašati. »Že pri kuhanju krompirja je lahko pomembno, da nastavijo uro, sicer se pogosto zgodi, da na lonec enostavno pozabijo. To so stvari, ki včasih pridejo s starostjo in jih moramo vzeti take, kot so.« Tako nas lahko doleti tudi uhajanje urina, ena izmed zadreg, o kateri je marsikomu težko spregovoriti. »Pripomore, če nas poznajo in smo že bili v hiši ter imamo vzpostavljen stik. Potem gospe ali gospodje prej omenijo ta problem, vsaj kar zadeva vložke,« ugotavlja sogovornica.

Opozarja pa, da jih ob začetku inkontinence vsi ne morejo dobiti z naročilnico. »Kljub temu je prav, da o tem povedo osebnemu zdravniku, ki spremlja zdravstveno stanje in jih glede na potrebe predpiše, ko so do njih upravičeni. Normativ (na tri mesece), ki ga je izračunala zavarovalnica, sicer nekaterim zadošča, drugim ne, tako da si jih morajo dokupovati. Podobno je s plenicami, kjer je treba dokupiti nadstandard, recimo hlačne/mobilne plenice.«

Ne bojte se poklicati

Pomemben korak k rešitvi marsikatere težave je torej že klic patronažne službe. Patronažno varstvo je organizirano v okviru vsakega zdravstvenega doma in zdravstvene postaje, pove Jožica Ramšak Pajk. Na 2500 prebivalcev je ena patronažna medicinska sestra. »Naša služba je organizirana polivalentno, tako da obiskujemo vso družino – od novorojenčka in mamic, vse druge vmes, če so kake bolezni, do umirajočih.« Nekateri vedo, koga poklicati, drugim se zdravstveno stanje spremeni čez noč in ne vedo, na koga se obrniti.

»Ko pridemo, včasih pokličemo zdravnika, opišemo stanje in predlagamo, kaj bi bilo dobro. Tudi zdravniki pridejo na dom, sami ocenijo stanje in posamezniki takoj dobijo naročilnico za potrebne medicinsko-tehnične pripomočke. Včasih pa svojcem le povemo, kaj obstaja, in prinesemo s seboj katalog, v katerem sicer ni vseh pripomočkov, a kljub temu dobijo vtis, da je pravzaprav veliko stvari, za katere ne vedo.«

Pogosto se stiska pojavi po prihodu iz bolnišnice. Navadno so v patronažnem varstvu obveščeni le o tistih pacientih, pri katerih gre za resna stanja, ki potrebujejo zdravstveno nego ali pa oskrbo na domu. »Želimo si, da bi vedeli tudi za tiste, ki še zmorejo delno skrbeti zase, ali da bi nas poklicali sami, a pogosto niti ne vedo, da to lahko storijo. Navadno sicer gredo z odpustnim pismom k osebnemu zdravniku, a zgodi se, da včasih čakajo tudi po 14 dni in v tem času ni narejeno nič,« še opozori.

Stroški se naberejo

Seveda pa je nabava medicinsko-tehničnih pripomočkov povezana s stroški. Za posteljo je treba plačevati uporabnino, a če jo potrebuje nekdo, ki ima pred seboj še nekaj let življenja, je dolgoročno morda ceneje, če jo odkupimo, svetuje sogovornica. Postelja namreč pomeni udobje, ki si ga marsikdo želi že prej, ne šele ko dejansko obleži. »Lahko si dviguje naklon in vzglavje in ni videti kot klasična bolniška postelja.«

Jožica Ramšak Pajk ugotavlja, da lahko stroški za različne pripomočke in morda tudi za hrano na domu pomenijo za marsikaterega upokojenca kar velik zalogaj. Zato je opozorila še na možnost, da na ZZZS vložimo vlogo za pomoč in postrežbo na domu. »Do te pomoči so upravičeni tisti, ki živijo doma in potrebujejo dnevno ali tedensko pomoč tuje osebe in ko je strošek velik (od nabave plenic, vložkov do izposoje postelje in vozička). Včasih da pobudo za to osebni zdravnik, ki jo lahko vloži, vse pogosteje pa jo vlagajo sami, zdravnik pa jo izpolni in pripiše potrebne informacije. Če so vključeni v obravnavo, svoje poročilo dodamo patronažne medicinske sestre.« Sogovornica še pojasni, da dodatka ni treba vračati.

Tako si marsikdo lažje privošči pomoč pri oskrbi na domu (da mu lahko pomagajo pri osebni higieni, postrežejo obrok, pospravijo, preoblečejo posteljo ...), ki jo ponekod ponujajo različni zavodi in jo vsaj ponekod sofinancira lokalno okolje.

O posameznih sklopih medicinsko-tehničnih pripomočkov (ob inkontinenci, rehabilitaciji, za večjo varnost doma in podobno) bomo pisali še v naslednjih številkah Vzajemnosti.

Besedilo in fotografija: Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media