Proti pripojitvi k demografskemu rezervnemu skladu

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '17

Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 20. aprila razpravljala o dolgoročnem načrtu razvoja sklada za prihodnje desetletno obdobje in bila proti nameri njegove pripojitve k na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Zahtevala je, da se ohrani sedanja statusna oblika sklada in da so njegova sredstva še naprej namenjena za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. Takšno stališče je zavzel tudi nadzorni svet, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ne le poslovanje sklada, ampak tudi njegov obstoj. Skupščina je sklenila, da s svojimi stališči seznani vlado in pristojna ministrstva in tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ZPIZ in Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Konec leta 2016 je bilo v skladu 3102 nepremičnin – namenskih najemnih in oskrbovanih stanovanj, čez deset let pa naj bi jih bilo 3378. Načrtujejo 417 na novo zgrajenih oskrbovanih stanovanj, 20 namenskih najemnih stanovanj naj bi kupili, prav toliko pa tudi izgubili zaradi dograditve dvigal, nekaj pa bi jih pridobili s preureditvijo poslovnih prostorov. V tem času bo sklad prodal predvidoma 150 stanovanj, ki niso primerna za bivanje starejših. V razpravi so člani skupščine poudarili, da so cilji in usmeritve dolgoročnega načrta pogumni in realni. Ključna cilja pa sta še nadaljnje uspešno uresničevanje zakonskega namena in poslanstva Nepremičninskega sklada ter pozitivno poslovanje gospodarske družbe. 

Člani skupščine so podprli smela prizadevanja sklada, da v prihodnjem desetletnem obdobju bistveno poveča svojo naložbeno dejavnost pri gradnji oskrbovanih in obnovi obstoječih stanovanj. V ta namen so predvideli 45 milijonov evrov, kar v povprečju pomeni 4,5 milijona letno. To je za okoli dve tretjini več, kot jih je bilo letno namenjenih za naložbe v preteklem obdobju. Tako naj bi v letu 2017 pridobili nova oskrbovana stanovanja v občinah Brežice (12) in Izoli (60), v pripravi je projekt za 60 stanovanj v občini Bled, nadaljnja oskrbovana stanovanja pa so predvidena na območjih, kjer so potrebe največje: Obala, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Gorenjska. 

Skrb za dotrajana stanovanja

Člani skupščine so opozorili, da mora sklad nadaljevati dosedanjo politiko zagotavljanja stanovanj upokojencem. Sklad razpolaga v največji meri s starejšimi stanovanji, ta delež pa se še povečuje. Delež novejših stanovanj (do 20 let) bo ob izteku desetletnega obdobja znašal 19 odstotkov, drastično pa se bo povečal delež starejših (nad 40 let), ki bo do leta 2026 narasel na 76 odstotkov. Zato bo za odpravo arhitekturnih ovir, dograditve dvigal, energetske sanacije objektov in podobno namenil za tretjino več sredstev kot v preteklih obdobjih. Namenska najemna stanovanja sklada so razpršena po vsej Sloveniji in niso vsa v stanovanjskih objektih, ki so v pretežni lasti sklada. Zato si bo sklad še naprej prizadeval, da odproda neprimerna razpršena stanovanja ali kupi stanovanja v objektih, kjer je večinski lastnik, saj so tako stroški upravljanja cenejši. Uravnotežiti bo treba tudi ponudbo stanovanj po regijah.

Veliko je bilo govora tudi o pozitivnem poslovanju sklada. Treba je vedeti, da sklad ne dobiva nobenih sredstev od države, večino dohodkov predstavljajo najemnine. V preteklosti to ni bil zadosten vir, zato so primanjkljaj krili z dohodkom iz finančnih naložb. Zaradi tega sklad tudi ni mogel vlagati v gradnjo ali nakup najemnih in oskrbovanih stanovanj, saj so bile najemnine namenskih najemnih stanovanj sklada določene v isti višini kot neprofitne najemnine, zato niso zadoščale za kritje stroškov upravljanja in poslovanja. Šele v letu 2012 so se najemnine začele usklajevati z inflacijo.

Že dolgo časa je govora o tem, da bi morali tudi za stanovanja sklada uveljaviti stroškovno najemnino, vendar za to še ni zakonske podlage. V razpravi je bilo opozorjeno, da so sedanje najemnine za nekatere najemnike še vedno visoke, upoštevaje njihov gmotni položaj in skromne pokojnine. Vendar tega problema ni mogoče reševati na način, da bi se odpovedali projektu stroškovnih najemnin, saj bi tako v prihodnje ogrozili ne le pozitivno poslovanje, ampak tudi obstoj sklada. Družba pa bi morala stanovalcem v slabem materialnem položaju pomagati s stanovanjskimi subvencijami.

A. T.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media