Mama in hči – moč glasbe in moč narave

Zgodbe | sep. '17

Obisk pri dr. Albinci Pesek in njeni 95-letni mami Šarloti Lutarič je posebno doživetje, saj sta vsaka na svojem področju veliki mojstrici. Albinca je glasbena pedagoginja, avtorica učbenikov za glasbeno umetnost za osnovne šole, raziskovalka in glasbena terapevtka, njena mama pa je upokojena računovodkinja in najstarejša bioenergetičarka pri nas. Dr. Pesek živi z življenjskim sopotnikom Marjanom Šijancem, skladateljem, ki je tudi zvočni terapevt, na Lavrici pri Ljubljani, mama Šarlota pa ima svojo hišo v Gradišču pri Murski Soboti, toda veliko časa preživi pri hčerki.

Gospa Šarlota je pri svojih dobrih 95 letih zdrava, vesela, zgovorna in zelo gibčna – mimogrede, do tal se skloni z iztegnjenimi nogami. Ima odličen spomin, sluh in vid, nikoli ni potrebovala očal. A vedno ni bilo tako ... Že pri petdesetih letih je bila invalidsko upokojena zaradi resnih zdravstvenih težav, ki so bile posledica zelo stresnega obdobja v njenem osebnem življenju. Kot računovodkinja je bila zaposlena v Mariboru in zaradi znanja in sposobnosti so jo poklicali še marsikam, kjer so potrebovali njeno pomoč. Kako zelo je navezana na svoje Prekmurje, pa pove tudi dejstvo, da je v času, ko je bilo zelo težko dobiti cement in drug gradbeni material, v rodnem Gradišču pri Murski Soboti zgradila hišo. Ljudje ob meji so cement takrat kupovali v Avstriji, a vsak posameznik je lahko uvozil le eno vrečo, zato ji je pri tem pomagala vsa vas.

Najstarejša bioenergetičarka

Po upokojitvi se je iz Maribora za stalno preselila domov v Prekmurje in se začela seznanjati z bioenergijo. Hčerka ji je prinašala knjige. Ker se je tudi ona začela posvečati naravnemu zdravljenju, predvsem z zvokom, tudi njej zdaj pridejo še kako prav. Gospa Šarlota je hodila na razna izobraževanja s področja bioenergije, najboljša, pravi, so bila v Münchnu. Veliko je odnesla tudi s seminarja, ki ga je vodil mednarodno priznani japonski makrobiotik Mishio Kushi; še vedno se ravna po njegovih napotkih in vsak dan izvaja vaje, ki jih ji je priporočil.

Pokaže nam kameno strelo in pove, kako močan je ta mineral, saj počisti različne oblike negativnih energij. S kameno strelo pomaga pri odvajanju od kajenja – dovolj je že en obisk, če je le iskrena želja, da se človek dokončno reši te razvade. Učinkovita je bila tudi pri iskanju pogrešanih oseb in raznih zdravljenjih. Hčerka pove, kar je mama namenoma zamolčala, da »ne bi bila videti čudna«, da tam, kjer je gospa Šarlota, ni toče in udara strele ... Mimogrede s svojim instrumentom – rašpljami – pregleda tudi mojo energijo, in ker gredo palice vsaka v svojo smer, pravi, da nekaj ni v redu. Hitro z rokami očisti avro okoli telesa in ponovno izmeri; tokrat je njen instrument uravnotežen, moja energija pa očiščena.

V toplih mesecih še vedno rada dela na vrtu, se veliko sprehaja v naravi, se crklja z živalmi, rada bere in posluša glasbo ali pa sama zapoje in zaigra. Tudi nam zaigra na harmoniko in zapoje z močnim glasom; igra pa tudi klavir. »Za njen 95. rojstni dan smo jo razveselili z Marko bando, ki izvaja prekmursko in madžarsko ljudsko glasbo, in mama je z veseljem z njimi pela in plesala,« pove hči Albinca. 

Raziskovanje glasbe

»Kako se spominjate mame, ko ste bili še deklica?« jo vprašam. » Kot zelo ljubečo in tudi zelo strogo.« Še drezam v otroške spomine in izvem, da so doma veliko peli in da mama pozna vsa besedila ljudskih pesmi – tako slovenskih kot madžarskih. Sicer pa se iz otroških let spomni tudi trobente, ki jo je igral stari oče. Čeprav je bila obdana z glasbo, ta ni bila njena prva študijska izbira. Najprej jo je privlačila medicina, toda usoda je hotela, da to ni njen poklic. Odločila se je za študij glasbene pedagogike na mariborski pedagoški akademiji, po diplomi pa je nadaljevala študij pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Ker pa je bila njena ljubezen do glasbe tako zelo močna, je hkrati študirala tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani in oba študija uspešno zaključila. Pri tem pa njene študijske poti še ni bilo konec, kajti vse bolj jo je zanimalo raziskovalno delo v glasbi; dobila je nemško in nato še ameriško štipendijo in tako je znanje in svoje raziskovalno področje učinkovito širila. To zdaj skupaj z izkušnjami prenaša tudi na študente. Zelo odmevni pa so njeni osnovnošolski učbeniki za glasbo, za prve štiri razrede so prevedeni tudi v madžarski in italijanski jezik.

Zdravljenje z zvokom

Raziskovalno delo jo je – skupaj s sopotnikom Marjanom Šijancem – pripeljalo do zanimivih področij, ki zajemajo tudi zdravljenja z zvokom – od zvočnih kopeli z gongi in himalajskimi pojočimi posodami do poslušanja Shumannove frekvence (prvotne zdravilne frekvence Zemlje, ki smo jo izgubili zato, ker so jo »preglasile« druge negativne frekvence iz našega okolja). Vse okoli nas je ogromno zvokov – veliko jih slišimo, veliko pa jih naše uho ni sposobno zaznati (zvoke pod 10 Hz in nad 20.000 Hz). Vsi zvoki, tisti, ki jih slišimo, in tisti, ki ji ne, lahko pozitivno ali negativno vplivajo na nas – nas razveselijo, raznežijo ali pa vznemirijo skoraj do obupa. Široko paleto vplivov na naše psihično in fizično počutje oziroma kar na zdravje pa imajo še zlasti zvoki, ki jih ne zaznamo. Imenujejo jih nizkofrekvenčni ali visokofrekvenčni hrup. To so zvoki raznih naprav, v naravi pa so to na primer potresi. »Izpostavljenost hrupu in elektronskemu smogu poruši naše ravnovesje in poškoduje energetsko polje; začutimo bolečine, razvije se lahko bolezen. Vsaka celica, vsak organ, vsaka roža, skala, planet ... ima svojo vibracijo.« Ker je razpon vibracije za vsak organ drugačen, je mogoče ob bolezenskem stanju, ko določeni organ na primer ne vibrira kot sicer oziroma izgubi svoj ritem, izbrati pravo vibracijo, ki ga bo vnovično harmonizirala. Ko poslušamo določeni zvok, valovanje le-tega vstopi v naše telo in mu tako tudi pomaga.

Zdravljenje z zvokom je sicer staro kot človeštvo. Učinkovitost zvočnih kopeli z gongi in himalajskimi skledami je danes znanstveno dokazana. Njihove pozitivne učinke na psihofizično ravnovesje je v svojem znanstvenem članku dokazala tudi dr. Albinca Pesek. Udeleženci zvočnih kopeli poleg umiritve doživljajo občutke breztežnosti, občutke »vesolja« in hkrati enosti ... »Gre za holistični pristop, ki omogoči, da se telo prepoji z neštetimi zvoki, ki vanj vstopajo in izstopajo. Torej jih slišimo in tudi fizično občutimo.« Zvoki gongov in himalajskih posod pomagajo pri regeneraciji telesa, uravnovešanju leve in desne možganske polovice ter človeka vodijo v zelo globoko stanje telesne, čustvene in mentalne sprostitve.

Zanimiv je tudi projekt, ki ga predstavlja široko po Evropi – kombinacija plesa in giba, ki izhaja iz teorije in prakse cvetne terapije dr. Edvarda Bacha in omogoča izjemne rezultate. Kot prva in za zdaj še edina pri nas je pridobila licenco terapevtke zvočne metode dr. Alfreda Tomatisa, ki je znana, uspešna in spoštovana na vseh kontinentih.

Albinca veliko potuje in sprejema nove izzive. Na potovanje v Indijo je s seboj vzela tudi mamo, ki je bila takrat stara 89 let. Za obe je bilo doživetje nepopisno lepo, celo zabavno. Bili sta tudi pri Ammi – ženski, ki je poosebljena ljubezen. Sicer pa je Albinca zelo dejavna Amminem v gibanju Objemimo svet, ki ga tudi v Sloveniji počasi spoznavamo. 

Tako mama kot hči sta zapisani tudi dobroti. Albinca, ki nima svojih otrok, je za svoja vzela par iz Indije. Pred davnimi leti se je odločila, da bo pomagala mlademu Indijcu pri plačilu študija, kasneje je pomagala tudi pri šolanju njegove žene. Še vedno ljubeče negujejo ta lepi odnos in se tudi obiskujejo. Daleč naokoli spodbuja ter ozavešča mlado in staro o izjemni moči glasbe, narave in dobrote.

Besedilo in fotografija: Lidija Jež