Št. 9, september 2017
-
Predsodki do starosti
Otrok s ponosom pove, da je star že devet let in pol ali celo da bo kmalu deset. To pomeni, da je že velik in samostojen. Po tridesetem letu starosti pa se ta želja po poudarjanju let izgubi, kot da bi se morali sramovati pridobljenega znanja in izkušenj. Z leti fizična lepota pojenja, nastaja pa notranja, ki je odvisna od našega delovanja, značaja, vrednot in prizadevanj na poti skozi življenje. Poznam ljudi, ki tajijo svoja leta, verjetno tudi zato, ker je v današnji družbi čaščena le mladost, starost pa je nekaj groznega, ki čaka človeka na koncu življenja. V getu starih pristaneš že po 50. letu starosti, zagotovo pa po upokojitvi, in tja spadajo generacije vse do 110. leta in več.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Zakon o demografskem skladu končno v obravnavi Po dolgem času je končno zagledal luč sveta predlog zakona o demografskem rezervnem skladu (DRS). Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (svet zavoda) je pričakoval, da bo o njem razpravljal že pred časom, žal pa mu to ni bilo omogočeno. Naj vas spomnim, da je ZPIZ-2, ki je bil sprejet decembra 2012, določil, da mora biti zakon sprejet v roku dveh let od njegove uveljavitve. To pomeni koncem leta 2014. Rok je že zdavnaj minil, tudi tisti, ki si ga je določila koalicija v svoji pogodbi. Tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu je določil rok, v katerem naj bi se KAD preoblikoval v Demografski rezervni sklad. Tudi ta rok je že minil. Ali se sprašujete zakaj, nekateri se. Prav gotovo zato, ker naj bi se oblikoval sklad, ki bi dolgoročno razpolagal s pomembnim kapitalom, za katerega pa je politika kot vedno močno zainteresirana.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
O prenovi pokojninskega sistema Vlada in sociali partnerji so na seji Ekonomsko socialnega sveta v začetku julija podpisali za usodo bodočih sprememb v pokojninskem in invalidskem zavarovanju izjemno pomemben dokument (če ga bodo seveda bodoče vlade in socialni partnerji spoštoval!). Obsega nabor vseh tistih rešitev, o katerih soglašajo, da pomenijo usklajena izhodišča za njihovo pripravo. O tem dokumentu je pred tem potekala intenzivna razprava skoraj leto dni, ki je temeljila predvsem na ukrepih, izpostavljenih v Beli knjigi o pokojninah. Iz poročila, ki ga je o dokumentu objavilo ministrstvo za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti, povzemamo cilje, h katerim naj bi težile bodoče spremembe na tem področju ter potrebne ukrepe, ki naj bi zagotovili njihovo uresničitev.
Več prejemnikov letošnjega letnega dodatka Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718-A) je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), skupaj s pripadajočo pokojnino ali v zakonu določenim nadomestilom iz invalidskega zavarovanja za julij, izplačal tudi večino letošnjih letnih dodatkov. Prvič po letu 2011 so bili letni dodatki znova izplačani vsem, v sistemskem zakonu določenim upravičencem, v več različnih višinah kot jih sicer predvideva navedeni zakon. Na razpolago so že nekateri predhodni finančni in statistični podatki zavoda o višini sredstev, namenjenih za njihova izplačila, povprečnih zneskih in njihovi razdelitvi med upravičence.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Predlog zakona o demografskem skladu je treba spremeniti Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) vseskozi sodeluje v aktivnostih za pripravo Zakona o demografskem rezervnem skladu. Na predlog zakona imajo precej pripomb, ki jih povzemamo.
Od mesarskega pulta na poroko Tako bi lahko v strnjenih besedah opisali nenavadno poroko danes 86-letne Jožice in 89-letnega Jožeta (Pepija) Komeričkega, ki sta se poročila na prvi poletni dan, 21. junija 1952. Skupaj sta tako previharila vesela, radostna pa tudi razburkana leta njune 65-letne zakonske zveze.
Šopki, ki ne ovenijo Mira Sapač iz Maribora se z izdelovanjem rož iz krep papirja in raziskovanjem tega opravila ukvarja že več kot 20 let. Rojena je na Notranjskem blizu Cerknice in mama ji je že kot otroku nakazala, da bo nekoč prava ljudska umetnica.
Ko zapoje vsa družina V družino Čretnik sta starša ljubezen do petja prinesla iz svojih rojstnih domov. Ata Slavko je otroštvo preživel na Kalobju, z bratom Ludvikom sta prepevala stare ljudske pesmi in marsikaterega slavljenca razveselila s podoknico.
Slikarka krajinskih idil Ko sem si ogledoval dela samouke slikarke Cvetke Špoljarič in se nekaj dni zatem z njo pogovarjal, sta se pred menoj razgrinjala dva tako različna svetova, da sem se počutil kar nekoliko zmedenega. Zakaj neki ? V vsaki zgodbi iščem nit, tkivo, s katerim je zraščena nekdanja in sedanja bit, povezavo med prejšnjim in sedanjim, med nekoč in danes.
Cokla pa že ne maram biti! Mnogi stari reki tudi prek stoletij niso izgubili svoje slikovitosti niso izgubili. Ohranili so starosvetno žlahtnost, sočnost in neposrednost ljudskega izraza in ostali zanimiv biser v zakladnici naše ljudske dediščine. Eden takih je povezan z lesenimi coklami.
Tihotapci po sili Šestdeseta, sedemdeseta leta prejšnjega stoletja opisujejo kot svinčene čase. Mi pa teže svinca nismo občutili ali pa smo jo le stoično prenašali, vsaj kar se življenjskih razmer tiče.
Žanrska pojedina Študijska skupina ustvarjalnega pisanja Zgodbopisje je ob zaključku letošnjega šolskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani izdala antologijo kratke proze in poezije Kolažnice. Imenitne zgodbe je prispevalo 18 članic indva člana skupine.
Staro središče kraja je okoli cerkve sv. Križa Obe stari razglednici gručastega naselja v osrednjem delu Murskega polja prikazujeta jugovzhodni del s središčem ob župnijski cerkvi sv. Križa, imenovanem Veliki Križevci, ki predstavljajo prvotno vas, nastalo sredi močvirja na kopnem otoku; kraj zaradi mokrotnega terena še zdaj obdajajo predvsem travniki. Poleg župnišča, mežnarije in kapele sv. Ane je skupino hiš okrog cerkve na levi strani zaključevalo leta 1830 zgrajeno šolsko poslopje, ki so ga 1963. podrli in na tem mestu uredili parkirišče. To šolo je v letih 1949-52 obiskoval tudi naš tokratni sogovornik, upokojeni redni profesor ljubljanske biotehniške fakultete ter nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 75-letni dr. Jože Osterc.
Freske z antičnimi motivi v graščini V graščini Ormož je več obsežnih muzejskih razstav, občudovanja so vredne tudi s freskami poslikane sobane v zahodnem grajskem traktu. Posebej izstopajo dela klasicističnega slikarja Alojza Gleichenbergerja.
Ustoličevanje slovenskih vojvod S častitljivo starostjo svojega ljudskega prava zavzema slovenski narod spoštovanja vredno mesto v evropski zgodovini. Vojvodski prestol in knežji kamen sta najpomembnejša slovenska pravna starina, nema priča davne svobodne države, ki je bila grajena na idealu sloge, svobode in enakosti.
Mama in hči – moč glasbe in moč narave Obisk pri dr. Albinci Pesek in njeni 95-letni mami Šarloti Lutarič je posebno doživetje, saj sta vsaka na svojem področju veliki mojstrici. Albinca je glasbena pedagoginja, avtorica učbenikov za glasbeno umetnost za osnovne šole, raziskovalka in glasbena terapevtka, njena mama pa je upokojena računovodkinja in najstarejša bioenergetičarka pri nas. Dr. Peskova živi z življenjskim sopotnikom Marjanom Šijancem - skladateljem, ki je tudi zvočni terapevt - na Lavrici pri Ljubljani, mama Šarlota pa ima svojo hišo v Gradišču pri Murski Soboti, toda veliko časa preživi pri hčerki.
Vsestransko uporaben jabolčni kis Ljudska medicina svetuje, da je za dolgo trdno zdravje treba vsak dan na tešče spiti kozarec vode z žlico domačega jabolčnega kisa. To uravnava holesterol in krepi imunski sistem. Še bolj pomaga, če dodamo žlico medu, ker je v medu obilica kalija za zdravo srce in ožilje ter za obnovo in pomlajevanje tkiva.
Zadržimo moč Današnje vaje so univerzalne in če boste upoštevali tudi pravilnost izvedbe se lahko nadejate hitrih dobrih učinkov brez škodljivih posledic. Univerzalnost vaj se pokaže v tem, da jih lahko naredite vedno, ko imate čas in zanje potrebujete le dobro voljo in vztrajnost ter običajna vsakodnevna oblačila. Pomembno je, da ta ne vežejo čez pas in sklepe, da ne onemogočajo trebušnega dihanja in ne omejujejo gibanja v sklepih, predvsem v ramenih, kolkih in nasploh sklepih nog.
Kuhamo le zase Je že tako, da v kuhinji veliko pomeni očesna mera. Ker pač večinoma kuham za večjo družino, so se moja merila sčasoma prilagodila potrebam in mi je včasih zelo težko skuhati samo za naju z možem, še bolj pa le zase. V resnici »le zase« postanem lena in tako se večkrat zalotim, kako razmišljam, da bi si raje odprla vrečko piškotov ali slanih palčk oziroma na hitro pripravila toast, kot skuhala zelenjavno juho. Do enolične in nezdrave hrane tako ni daleč …
Ko se ohladi V obdobju med dvema letnima časoma je pogosto težko izbrati primerna oblačila. Morda ne znamo sestaviti lepe kombinacije s kosi, ki jih že imamo v omari ali pa moramo izbrati primerne med ponudbo v naših trgovinah.
Izgorelost ni depresija Vse pogosteje prihajajo k zdravnikom po pomoč bolniki s hudo utrujenostjo, ki ne mine s počitkom, pač pa jih izčrpava in hudo ovira pri delu, osebnem življenju in socialnih aktivnostih. Sindrom kronične utrujenost je resnična bolezen z različnimi obrazi in ne izmišljotina preobremenjenih povzpetnikov in nevrotičnih posameznikov, kot se je včasih predvidevalo.
Šamanizem – pradavno izročilo tudi za današnji svet Ker gre za nekaj, kar je človeku nevidno in pogosto nedojemljivo, se je šamanizma dolgo držal predsodek nečesa nevarnega, primitivnega, za našo družbo nesprejemljivega, celo nespodobnega... Vse to samo zato, ker šamani »delajo« z energijami, te pa so nevidne in zato tako zelo skrivnostne. Ko pa je naša evropska komisarka Violeta Bulc obelodanila, da ima poleg zavidljive formalne izobrazbe tudi znanja iz šamanizma, je to dalo marsikomu misliti... Morda pa to le ni tako nesprejemljiva praska! In kaj šamanizem sploh je?
Naredimo svoje pivo Znate skuhati govejo juho? Potem boste znali zvariti tudi svoje pivo! Od konca avgusta in nato še vso jesen si lahko naberemo dovolj divjega hmelja na zalogo. Raste v večjem delu Slovenije, pred vsem ob bregovih rek in potokov. Zelene storžke, ki bingljajo s kakšnega drevesa ali grma, oberemo in jih posušimo, nato pa si naredimo prvovrstno zabavo.
Ko napadejo glivice Različne oblike glivic prizadenejo kar četrtino prebivalstva in so tako eden največjih vzrokov težav na nohtih na svetu.Več kot 35 odstotkov ljudi se je v življenju že soočilo z glivicami na nogah in rokah, sicer pa je prizadetost nohtov na nogi tudi do petkrat bolj pogosta, kot na roki.
Spomin vpliva na ravnotežje Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na naše fizično zdravje in psihično počutje je gibanje. Z zmerno in redno vadbo v vseh starostnih obdobjih izboljšamo proces pomnjenja, pozornost in kar je pomembno pri starejših, ravnotežje.
Nega nepomičnega bolnika Patronažna medicinska sestra mag. Andreja Krajnc s Sladkega Vrha nam je povedala, da se ljudje pogosto odločijo za nego nepomičnega bolnika v domačem okolju, bodisi zato, ker si bolniki želijo ostati doma, in še pogosteje, ker si domskega varstva ne morejo privoščiti. Žalosti pa jo, ker za to pogosto nimajo zagotovljenih niti najnujnejših osnovnih pogojev.
Kreme in mazila, ki vsebujejo konopljo Na področju naravne kozmetike se vse pogosteje pojavljajo izdelki s konopljo, bodisi da vsebujejo olje iz konopljinih semen, bodisi različne izvlečke iz zelenih delov konoplje (listi in cvetovi) ali oboje. Mazila, narejena na osnovi konopljinega olja, so zelo zanimiva izbira, saj je konopljino olje ena najbolj bogatih naravnih olj z visoko vsebnostjo Gama-linolenske kisline ter drugih nenasičenih maščobnih kislin. Tako bogata maščobna sestava in sledovi drugih snovi konoplje v mazilu lahko ugodno vplivajo na kožo.
Skrivnosten stolp, kjer se sam hudič plete Na Dolenjskem je veliko naravnih in kulturnih lepot, vrednih obiska in občudovanja. Poleg prečudovite Krke, ki s 111 izmerjenimi kilometri od izvira do izliva s Savinjo tekmuje za naziv najdaljše slovenske reke, nas ovinkasta cesta pripelje v slikovito Sotesko.
IZ KOŠKA ROČNIH DEL Oprijeta odprta jopica, ki sega zadaj skoraj do pasu, modno in toplo dopolni brezrokavno obleko, a tudi povrh oblačila z dolgimi rokavi se odlično prilega.
Poljubi me in pojdi »Življenje glasbenika je v marsičem podobno življenju klovna - vesela pesem na ustih in grenkoba v srcu… A ko se ozremo na prehojeno pot, se lahko vsi skupaj zadovoljno nasmehnemo in rečemo, da je bilo lepo!«
Posebne sorte malin Okusne, sladke plodove malin lahko pridelamo v vsakem domačem vrtu. Izbiramo sorte z različnimi barvami, velikostjo plodov in časom zorenja. Sajenje in rez malin sta zelo enostavna. Tudi z oskrbo nimamo težav.
Polži in strune so na delu tudi jeseni V majski številke Vzajemnosti smo že opisali škodljivost polžev za vrtove, njive in sadovnjake. Zaradi delovanja polžev imamo manj pridelkov ali pa so objedeni in pogosto neprimerni za uporabo. Naš cilj je vrtičkarje in druge pridelovalce hrane osveščati o škodljivosti teh mehkužcev, ter svetovati, kako jih odženemo oziroma preprečimo njihovo razmnoževanje.
Ko zapojejo klopotci V vinorodnih predelih severovzhodne Slovenije, pa tudi po drugih vinogradniških krajih, je klopotec prvi znanilec prihajajoče jeseni. Vinogradniki ga postavijo v svoje vinograde, po domače "gorice", z namenom, da odganja ptiče.
Okoli jezera Maggiore Italijansko jezero Maggiore s slikovito lego med morjem in Alpami je že od nekdaj privlačilo najbogatejše. Starodavna letovišča skušajo ohraniti nekdanji blišč z nekaj zgodovinskimi hoteli. Jezero je iz osrednje Slovenije oddaljeno dobrih petsto kilometrov, kar je predaleč za enodnevni izlet, pa čeprav avtocestna povezava dobra. Zato je vredno razmisliti vsaj o eni nočitvi.
Bliža se kurilna sezona Toplota je še kako pomembna za ugodje, ampak nanjo ne mislimo v vročih dneh. A bliža se jesen in z njo čas, ko bomo morali prostore v začetku včasih vsaj dogrevati, kasneje redno ogrevati. Ogrevanje je velik strošek za vsako gospodinjstvo, še posebej težko je lahko za starejše. Vzrok za velike ogrevalne stroške so lahko tudi prevelika stanovanja in hiše ter nezadostno ali celo nepravilno izolirane hiše. Da ne bi plačevali preveč, si mnogi ogrevajo le en prostor, ostali bivalni prostori pa so hladni, kar pomeni, da plačujemo, pa nas vseeno zebe. Smo še sposobni skrbeti za varno kurjenje štedilnikana, kamina na trda goriva, ali je čas, da temeljito spremenimo način ogrevanja in kuhanja v korist lastne varnosti in udobja?
Jesen z dalijami V vrtu jih občudujemo vse poletje in vse do slane v nikoli dokončani spremenljivost njihovega cvetja. Dalije so to, prave kraljice med jesenskim cvetjem, zato zanje ni redko ima regine, včasih tudi georgine. Njihova uporabnost je resnično mnogostranska, saj so enako dekorativne v domačem vrtu, v javnem nasadu, na grobni gomili ali celo v čebrici.
Kultura Do srede septembra gledališča še ponujajo možnost za vpis abonmajev v novi sezoni, kar omogoča nakup cenejših vstopnic, zato smo pripravili pregled nove in zanimive ter bogate ponudbe nekaterih gledališč. Večinoma so pripravili po šest premier.
Štirikolesnik ni za hitro vožnjo Štirikolesnik (izvorno imenovan ATV ali Quad) je zanimiva kreacija. Videti je kot traktorček, kombiniran z motociklom. Torej: štiri kolesa z grobimi balonastimi pnevmatikami, v sredinski osi postavljena sedež in krmilo, kot pri motociklu. Voznik ga enako tudi zajaha. Ker ima štiri kolesa, naj bi bil tudi bolj stabilen in varen od motocikla. Kar pa ni čisto res. ATV je lahko zelo nepredvidljiv in zato je na asfaltu nevaren.
Manžan, v katerem ni več volov Iz Kopra do Vanganela vodi lepo urejena cesta, prijazna tudi do kolesarjev. Z nje se tu in tam desno odcepijo strme ceste do vasi, ki se stiskajo pod Pomjanskim hrbtom. Med njimi ena vodi v Manžan in po nekaj strmih klancih se pojavi najstarejši del strnjene vasi. Tu se pretežno kamnite hiše oklepajo ceste, ki sili v hrib. Vse do zadnje, ob kateri je mogoče pustiti avto. Ali pa nadaljevati pot po razritem in strmem kolovozu vse do Pomjana.
Začasno in občasno delo upokojencev Že od leta 2013 ste upokojenci na osnovi novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD- A) upravičeni do opravljanja tako imenovanega začasnega in občasnega dela. Tako delo lahko opravljate poleg tega, da prejemate pokojnino.
Čim bolj uporabljajmo možgane! Raziskave kažejo, da vsakovrstna telesna dejavnost in intelektualno delo v tretjem življenjskem obdobju pomagata, da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. O demenci smo se pogovarjali z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med., specialistko nevrologije in voditeljico Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, kamor zdravniki družinske medicine napotijo posameznike, če posumijo, da jim pešajo možgani.
Pomoč vrstnikov je dragocena Projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše deluje že 13 let in vključuje na tisoče ljudi, pa je pozornost širše javnosti vzbudil šele, ko se je razvedelo, da je prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope - za posebne dosežke za leto 2017.
Dobimo se na festivalu! Zagotovo že poznate geslo Vsi smo ena generacija!, saj vabi na Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), prireditev namenjeno medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Letos bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že 17. po vrsti, in sicer od torka, 26., do četrtka, 28. septembra.
Digitalni pomočnik stoletnika Dejstvo je, da bo starejšim generacijam dobro znani ameriški igralec Kirk Douglas letos dopolnil 100 let. Pri nas ga je pisatelj in aktivist Boris Pahor prehitel in upihnil simbolično število svečk za svoj 104. rojstni dan. Kar nekako smo se navadili, da stoletniki po domovih za starejše niso več nekaj posebnega.
Leta brez starosti Ashton Applewhite, uporniška, 65-letna ameriška aktivistka, je napisala nenavadno knjigo, pravzaprav manifest proti starizmu, ki je med bralci takoj vzbudila veliko zanimanje. Pred kratkim je izšla tudi v slovenščini z naslovom Lepota let: Manifest proti starizmu, konec junija jo je predstavila tudi v Ljubljani. Ashton trdi, da starih ljudi ni, da so le starejši. Beseda starejši je most, pravi, kajti vedno se najde kdo, ki je od tebe starejši ali mlajši. Beseda starejši te ne opredeljuje z leti, ki jih nosiš na grbi, ampak te postavlja na neopredeljeno mesto v družbi. Šele, ko je tako, te nihče ne more poriniti med skupino starih in ranljivih državljanov
Padci ogrožajo zdravlje Pri oseminosemdesetih letih je Trstenjak padel in si zlomil kolk. Vstavili so mu umetnega. Ko sem ga spremljal na kontrolo, se je kirurgu hvaležno pohvalil, kako dobro že hodi in ga nič ne boli; drugi kolk pa ga boli, je dodal. Kirurg, njegov stari znanec, je v prijetnem vzdušju dodal: »Ta ne sme boleti, saj je star šele en mesec, drugi pa skoraj 90 let!« Pa je vseeno bolje varovati svoje kolke in druge kosti, zato se danes ustavimo pri dobrih možnostih za preprečevanje padcev v starosti.
