Ribno pod Ribensko goro

Prosti čas | okt. '17

Cerkev sv. Jakoba izvira iz 15. stoletja.

Na rodovitni planoti nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke leži nekaj slikovitih vasi, ki so na prvi pogled kar malo pozabljene zaradi bližine veliko bolj znanega Bleda. Med njimi je še posebno zanimiv kraj Ribno, ki se je ugnezdil pod Ribensko goro.

V nekoč izrazito kmečki vasi je le nekaj kmečkih hiš. Živine je samo še za vzorec, vodni mlini ne meljejo več, žage so se ustavile ... V vasi živi okoli 600 prebivalcev. Hitro me podučijo, da so tod doma Ribnani, tudi Ribnjani, nikakor pa ne Ribenčani. Vas je menda dobila ime po ribah, ki jih je bilo v tolmunih bližnje reke od nekdaj obilo. Tlačani so nekoč z njimi oskrbovali blejsko gospostvo na gradu, nad ribami pa se še vedno navdušujejo ribiči od blizu in daleč.

Tako je videti vas z vrha Ribenske gore.

Po urbarju iz leta 1253 je bilo Ribno gospodarsko najpomembnejša vas v tem predelu blejske okolice. Takrat so jo imenovali Riue, kasneje Reiven, ponemčeno Reifen. Blejska graščina je imela v vasi okoli 30 podložnih družin. Ko so nekdanji tlačani postali svobodni, pa so jih pestili davki. Najlažje je bilo preživeti tistim, ki so imeli poleg kmetije v lasti tudi gozdove.

Domačini so veljali za ponosne in samosvoje ljudi, ki so si zgodaj priborili lastno župnijo in šolo. Farna cerkev sv. Jakoba izvira iz leta 1400, a je bila večkrat prezidana in obnovljena. Na bližnjem pokopališču vzbuja pozornost mogočen spomenik padlim v NOB, postavljen po Plečnikovih načrtih.

Učilnica na prostem

Ponosni so na svojo šolo.

Ribnjani so ponosni na svojo šolo, saj so jo zgradili že leta 1888. V pritličnem šolskem poslopju sta bila ena učilnica in stanovanje za učitelja. Med drugo svetovno vojno so šolo požgali. Učenci so nekaj časa hodili na Bled, po vojni pa so šolo domačini z udarniškim delom obnovili. Danes je to podružnica Osnovne šole Josipa Plemlja Bled. Zadnja leta jo obiskuje okoli 50 učencev. Prizadevne učiteljice ob podpori staršev organizirajo številne projekte. Eden izmed njih je tudi učilnica na prostem, kakor bi lahko rekli zeliščno-zelenjavnemu vrtu ob šoli. S pridelkom popestrijo šolske malice, zelišča in začimbe pa sušijo za čaje in dišavne vrečke. Večino sadik so prinesli od doma, vrt pa obdelujejo po načelih permakulture. Skrbijo tudi za urejeno okolico in okrasne rastline na šolskih oknih. Učenci radi sodelujejo pri vseh opravilih. Tako nadaljujejo nekdanjo tradicijo, saj so na šoli v petdesetih letih preteklega stoletja ustanovili pionirsko zadrugo. Krompir in črni ribez so pridelovali celo za prodajo, z zaslužkom pa so kupovali šolsko opremo.

Ena izmed zgledno obnovljenih kmečkih hiš

Šola je bila od vseh začetkov središče ter pobudnica kulturnega in družabnega življenja v teh krajih. Ob začetku preteklega stoletja so z ustanovitvijo gasilskega društva in gradnjo gasilskega doma dobili prostore za izvajanje različnih kulturnih dejavnosti. Leta 1953 so krajani s prostovoljnim delom postavili še zadružni dom, ki se je ponašal z enim najsodobnejših vaških odrov v Sloveniji. Od takrat je dom vsestransko središče Ribnega in bližnjih vasi. V njem deluje Kulturno društvo Rudi Jedretič. Poimenovali so ga po šolskem upravitelju in učitelju, umrlem leta 1957, ki je kot režiser na odrske deske privabil številne učence in odrasle. Posebno aktivna je dramska dejavnost. Člani društva vsako leto pripravijo novo predstavo, s katero se udeležijo Linhartovega srečanja v Radovljici. Poleti pripravijo dve večji prireditvi na prostem. Prva je kulturno-zabavna prireditev Večer na vasi, ki se odvija na Selu in na kateri obujajo stare vaške običaje ter pesmi. Druga prireditev poteka v Bodeščah, kjer poskrbijo za uprizoritev zgodovinskega dogodka iz časov turških vpadov pri cerkvici sv. Lenarta.

Turizem namesto kmetijstva

Kmečkega utripa v vasi skoraj ni več mogoče zaznati. Zato pa je toliko bolj razvit turizem, ki že dolgo pomeni pomemben vir zaslužka številnim domačinom, ki oddajajo sobe. Za prelomnico v razvoju turizma velja leto 1958, ko je Slovenska izseljenska matica tu pripravila izseljeniški piknik za ameriške Slovence. Domačini so veliko pripomogli k organizaciji in ob tej priložnosti ustanovili Turistično-olepševalno društvo Ribno. Uredili so sprehajalne poti, smerokaze, klopce in pikniški prostor z brunarico. Društvo je bilo pobudnik razvoja kmečkega turizma. A poskrbeti je bilo treba za komunalno infrastrukturo in ceste, kar je zahtevalo veliko udarniškega dela, projekte pa so financirali tudi s samoprispevkom. Naslednji mejnik v delovanju društva je pomenilo odprtje hotela Ribno (leta 1987), saj so imeli na račun krajevne turistične takse na voljo več finančnih sredstev. S hotelom, ki je bil do danes večkrat posodobljen, dobro sodelujejo. V turističnem društvu so najbolj ponosni na športnorekreacijski prostor oziroma pikniški prostor, saj je plod skupnega večletnega dela. Tu se odvijajo različne prireditve, nogometne tekme, obenem pa je prijetno zbirališče mladih družin in zaključenih družb.

Turistično društvo dobro sodeluje tudi z učenci osnovne šole. V okviru turistično-naravoslovnega krožka so med drugim zbrali recepte najbolj priljubljenih jedi dedkov in babic, raziskovali krajevne naravne in kulturne znamenitosti, izdelali spominek v obliki ribice, ki predstavlja vas ...

Ko pri lepo urejeni stari kmečki hiši povprašam, kje so najlepše izletniške poti, me brez oklevanja napotijo proti Ribenski gori (588 m). To je pravzaprav le hrib, a z njegovega ozkega skalnatega slemena se ponuja enkraten razgled po Gorenjski. Ribno je kot na dlani, v daljavi pa se bleščijo Julijske Alpe in Karavanke, medtem ko južno stran zapolnjujejo gozdnata pobočja Jelovice. Do vrha obiskovalce loči le 20 minut zmerne hoje, lahko pa se odločite tudi za lažjo krožno pot okoli gozdnatega osamelca.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media