Staroversko svetišče v Rakovem Škocjanu
Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu
S skupino ljubiteljev narave in kulturnih ostalin preteklosti sem se odpravil po krožni naravoslovni poti po Rakovem Škocjanu. To je kraška dolina, skozi katero se pretaka voda med Cerkniškim in Planinskim poljem. Od leta 1950 je območje zaščiten krajinski park.
Tu se je kraška narava preoblikovala, ker se je porušil kamnit strop podzemeljskega rova. Iz slikovitih Zelških jam izvira potok Rak. Teče pod Malim naravnim mostom, nato pod Velikim naravnim mostom in se usmerja po brzicah v divjo udarno sotesko in se znova zlije v kraško podzemlje – v Tkalca jamo. Potok Rak občasno izjemno naraste in voda takrat seže pod obok Velikega naravnega mostu in poplavi dolino.
Razvaline cerkve sv. Kancijana
Dolina je dobila ime po cerkvici sv. Kancijana. Njene ruševine so ob Velikem naravnem mostu. Zgodovinopisje ugotavlja, da je že pračlovek naseljeval udornice v Rakovem Škocjanu, v času turških vpadov pa so se zatekali sem prebivalci bližnjih vasi. V železni dobi je bila na Velikem naravnem mostu najprej naselbina Ilirov, v začetku 16. stoletja pa je bilo tu zgrajenih več kamnitih in lesenih stavb. Med njimi tudi cerkev. Naselje in okoliške naravne pojave je v 17. stoletju opisal Janez Vajkard Valvasor. Od začetka 19. stoletja naprej pa so vse stavbe v ruševinah.
Veliko zanimivega iz slikovite preteklosti tega območja lahko obiskovalcem pove Mitja Fajdiga, član Turističnega društva Rakek. Zlasti o pomenu kamnitega kroga, ki je bil še do leta 1950 v bližini hotela v Rakovem Škocjanu. Danes je to območje označeno z barvnimi krogi. Za védenje o kamnitem krogu je zaslužen Pavel Kunaver (1889–1988), pedagog, ljubitelj narave in poljudnoznanstveni pisec, ki ga je leta 1950 z nekaj študenti fotografiral. O namenu skrivnostno razvrščenih devetih kamnov so se rojevala različna spoznanja. Mitja Fajdiga je sčasoma dognal, da gre verjetno za staroversko krajinsko svetišče. Prvi namig je odkril v starodavni daljnovzhodni astrologiji, v kateri število 9 simbolno predstavlja sonce in ogenj. Za drugi namig mu je služilo spoznanje etnologa Pavla Medveška, ki je leta 1954 na Tolminskem zasledil ljudsko izročilo o svetem Belinu. To ljudsko védenje pravi, da je pred prvo svetovno vojno »na vrhovih slemena Kolovrat-Devetem konfinu, Očni in Belinu – stalo devet belih kamnov, ki so jih bili postavili staroverci. V izročilu se ni ohranilo pojasnilo, čemu so bili namenjeni, ohranilo pa se je védenje o svetem Belinu, ki je pomagal zdraviti ...«
Da je polje kamnitega kroga v Rakovem Škocjanu oblito z naravnimi energijami, je ugotovil radiestezist Franc Šturm. Na tem območju je tudi cerkniška bioenergetičarka Magdalena Mekina zaznala več izrazitih energetskih točk. Sevanje naj bi bilo dobrodejno za človeško telo. Gre morda v tem primeru za bioenergijski krog? Podobni krogi so znani povsod po Evropi in so stari več tisoč let.
Le ugibamo lahko, čemu so bili namenjeni skrivnostni kamni v Rakovem Škocjanu. Ali se je ob njih sestajalo domorodno prebivalstvo oziroma je bilo to svetišče tako imenovanih Ilirov? Morda so na tem območju keltski duhovniki oziroma druidi opravljali obrede žrtvovanja živali, morda celo ljudi, saj so posebno častili kult mrtvih. Ali pa so se morda tu daljni predniki klanjali naravnim silam s prošnjami za zdravje, dober ulov divjadi, plodno letino ...
