Starajmo se trezno

okt. '17

STARANJE V SLOVENIJI

»Mi ga spet žingamo, domov še ne gremo. Žene se kregajo, zaman nas čakajo. Nam pa to nič ni mar …« To prijetno staro pesem sem poslušal na radiu, ko sem se peljal v studio snemat radijsko oddajo o preprečevanju omamljanja in zasvojenosti. Spevna pivska pesem, reklame in zgled podzavestno utrjujejo ljudem v možganih stališče, da je opitost z alkoholom ali omamljenost z drogo, uspavalom, hrano, ideologijo ali s čim od sto drugih stvari bližnjica do veselja in sproščenosti. Podatki pa pravijo, da samo zaradi čezmernega pitja alkohola boleha desetina ljudi, da ob njih trpi trikrat toliko svojcev, da je vse več omamljanja po upokojitvi … Kaj naj ob teh znanstvenih podatkih rečem po več kakor štiridesetih letih svojega dela na tem področju?

Sodobna znanost o možganih je zadnja leta odkrila veliko spoznanj o tem. Užitek opitosti dobesedno predeluje človekove možgane, da postajajo kemično in anatomsko čedalje bolj specializirani za to novo umetno škodljivo potrebo; to je bistvo zasvojenosti ali omamne odvisnosti. Ne gre samo za alkohol, drogo, tablete ali kako drugo omamno snov; isto se dogaja pri dražljivem vedenju, na primer igrah na srečo, ali pri omamnem doživljanju, na primer sovraštvu. Imamo samo ene možgane, ki se oblikujejo vse življenje. Če jih gradijo smiselno vedenje, doživljanje, ravnanje in sožitje, nam služijo kot nepogrešljivo orodje za osebni razvoj in razvoj skupnosti, za osebno srečo in srečo ljudi ob nas. Če ne, se razvijajo obratno.

Iz izkušenj vsak pozna propadanje koga, ki je svoje življenje nehote in nevede usmeril v samoprevaro omamljanja in zasvojenosti; znanstveni podatki to le potrjujejo. Bolj skrito je trpljenje njihovih bližnjih. V prepletu z obojimi so tisti strokovnjaki, ki skušajo zdraviti bolezen enih in trpljenje drugih. In tisti, ki skušajo preprečevati, da mlad človek, človek v srednjih letih ali po upokojitvi ne bi krenil v to mikavno in nevarno smer. Zasvojenosti in kronične omame so socialne bolezni, ki jih upravičeno imenujejo socialni rak; te bolezni je še bolj kakor druge dobro preprečiti.

Evropski podatki govorijo, da je po upokojitvi vse več zasvojenosti in kroničnega omamljanja z alkoholom, zdravili, igranjem na srečo, zlasti pa puščobno omamljanje s kronično zagrenjenostjo in sitnobo. Ta »odštekanost« od realnosti – kot rečejo mladi omamljanju – ni nič manj nedolžna kakor zasvojenost z alkoholom.

Pomanjkanje veselja

Znano je, da brez pristnega veselja ni uspešnega zdravljenja nobene omame in nobene zasvojenosti. Jezni ali napihnjeno ponosni abstinenti so slabo zdravljeni alkoholiki. Na istem pustem bregu so moralizirajoči aktivisti za preventivo zasvojenosti. Eni in drugi so v resnici reklama za pijančevanje in drugo omamljanje.

Veselje in sproščenost sta človeku tako potrebna kakor vsakdanja hrana in zrak. V svoji vsakdanjosti mora doživljati dovolj veselja, radosti in lepote, sicer ga duši smrad puščobe, grenkobe in grdega. V mladosti, srednjih letih in starosti se bo človek telesno, duševno, socialno in duhovno zdravo razvijal, če je vesel samega sebe, drugih ljudi, narave, kulture, dela in tehničnih pripomočkov zanj, učenja … skratka, če je vesel življenja. To pa ne pride samo od sebe, kakor ne pride sama od sebe zdrava hrana ali gibanje. Enega, drugega in tretjega se je treba na pameten način učiti in redno vaditi. Tako svoje možgane oblikujemo za orodje svoje sreče in sreče bližnjih – enako kakor jih tisti, ki se predajo omamljanju, specializirajo za omamno uničevanje sebe in drugih.

Na osnovi teh znanstvenih spoznanj in vsakdanjih izkušenj ljudi, ki jim uspeva zdravo staranje, smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje naredili program Starajmo se trezno. Podoben je programu za preprečevanje padcev v starosti, ki smo ga omenili v prejšnji številki Vzajemnosti. Po njem delajo skupine za kakovostno staranje pod vodstvom prostovoljskih širiteljev. Obsega skoraj trideset tedenskih srečanj skupine, a le na enem je govor o alkoholu, pa še tedaj o pravilih za zmerno pitje. Celotna vsebina je usmerjena v dobre izkušnje o zdravem, radostnem in sproščenem vsakdanjem življenju v starosti. Ob tem je za ščepec soli sodobnih strokovnih spoznanj.

Imamo srečo, da živimo v času, ko se odpirajo dobre možnosti za izogibanje pastem omamljanja v starosti, zlasti tistega s puščobnim doživljanjem sebe in sveta ter z zagrenjenim negodovanjem nad svojim zdravjem in vsem svetom. Med temi možnostmi je najboljše skupinsko treniranje za doživljanje pristnega veselja.

Dr. Jože Ramovš


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media