Voluhar ne mara narcis

Prosti čas | okt. '17

Za marsikoga je naša bela narcisa z rumenim in rdečkasto obrobljenim majhnim privenčkom med najelegantnejšimi pomladnimi cvetovi. V naravi jo ohranjamo na Golici, okoli Veržeja pa je že skoraj izginila.

Z narcisami se srečujemo vrtnarji in cvetličarji in še okoljevarstveniki, saj so to pomembne pomladne lepotice, pa naj zacvetijo na Golici ali domačem vrtu. Množica vrtnih sort je nastala z medsebojnim križanjem približno 30 vrst, kolikor jih najdemo v naravi predvsem v zahodnem delu starega sveta. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene in izključno vegetativno množene sorte. Njihovim dobrim lastnostim se pridružuje tudi ta, da so zaradi svoje strupenosti varne pred zemeljskimi glodavci.

 Jesenska ponudba suhih čebulnic še ne kaže pomladnega cvetnega razkošja, ki si ga lahko le predstavljamo. A narcise ob drugih vrtnih čebulnicah zaslužijo posebno pozornost, saj imajo nekaj prednosti ali vsaj izstopajočih dobrih lastnosti. Varnost pred voluharjevimi zobki je gotovo ena pomembnejših, saj ta kosmatinec s svojim vohalom hitro odkrije, kje nam lahko dela škodo. To je nomad, popotnik, ki med vrtnimi pridelki neprestano išče svoj vsakdanji grižljaj. Prej ali slej bo odkril moje ali sosedove tulipane, lilije, korenček, peteršilj ali radič. Vse to ima za gojitelja neko vrednost, tega pa voluharju ne privoščimo. Tako je za vrtnarje prava sreča, da narcis ne mara, seveda njihove čebulice tudi za ljudi niso užitne.

Med novejšimi sortami narcis izstopa 'Apricot Whirl', ki spada med tako imenovane razcepke, saj je trobentasti privenček, ki je rahlo rožnat, razklan na več delov in široko razprt. 

Miške in voluharji imajo svoje mesto v naravi, na vrtu pa te živalce niso dobrodošle. Odganjamo jih in zatiramo, a osebno z odganjali nimam dobrih izkušenj, ker se vedno znova vračajo. Za varovanje ogroženih čebulnic so na vrtu precej zanesljive žične ali plastične varovalne košare, v katere sadimo čebulnice. Vsaj toliko kot mehanske ovire in zanesljivo mnogo učinkoviteje je zatiranje hitro rastočih populacij. To v praksi počnemo z različnimi tipi pasti, s samostrelnimi topiči ali zastrupljenimi vabami. Pregnati ali uničevati zame ni vprašanje in ne poznam nikogar, ki bi voluharju ljubeznivo ponudil gostoljubje. Narcise so pred glodavci torej varne, tu in tam pa jih napade narcisina muha, ki zalega jajčeca pri vrhu čebulic, ko so listi še v rasti. Izležene žerke se zažirajo vedno globlje v čebulo in jo neusmiljeno uničujejo. Nagrizeno tkivo začne gniti in nazadnje čebula propade. Na srečo je to na vrtu redek pojav, tržni pridelovalci čebul pa si pomagajo z uporabo globinsko delujočih insekticidov. Isti škodljivec napade tudi narcisam sorodne vitezove zvezde, bolj znane kot amarilis.

Ponudba in nakup

Narcise so vredne najiskrenejšega priporočila za vrtno rabo, saj so skoraj vse prezimno trdne. Slabih čebulic v prodaji skoraj ne najdemo, pa naj bodo razsute v predalu ali pakirane v vrečki z barvno sliko. Vsekakor je dobro preveriti, da so čebulice čvrste in zdrave. Tudi to je res, da večje čebule zanesljiveje in obilneje cvetijo kot majhne. Prodajalci se pri nabavi držijo ustaljene izbire (po svojem okusu), izbrane sorte pa si bo treba kupiti mimo običajne trgovske mreže. Svetovni splet ponuja obilo možnosti, čebule najnovejših sort pa so lahko precej drage. Starejše sorte, ki so namenjene velikopoteznemu sajenju na tratah in parkih, nekateri pridelovalci ponujajo kar po teži, kot bi bil to krompir.

Čebule sadimo čim prej, da se razvije obilje potrebnih korenin, vsekakor pa sadimo, preden zemlja zamrzne. Pri sajenju velja splošno pravilo, da sadimo za dve čebuli globoko. Glede odpornosti proti mrazu si nikar ne belimo glave, narcise iz običajne ponudbe so popolnoma prezimno trdne in jih imamo za čebulne trajnice. Enkrat posajene so lahko tri ali štiri leta na istem mestu in čebul čez poletje ni treba izkopati. Poletje bodo prespale in pri tem so proti morebitni mokroti mnogo odpornejše kot kakšni tulipani. Vsekakor pa sta za ohranjanje dobre kondicije potrebni tudi gnojenje in predvsem varovanje še zelenega listja po cvetenju, čeprav je morda nadležno. Listje mora dozoreti in samo od sebe porumeneti, šele potem ga populimo. To velja tako na vrtu kot v morebitnem travniškem nasadu, kjer bo treba izpustiti eno ali dve spomladanski košnji.

Sorte po skupinah

Manjše število botaničnih vrst narcis in iz njih nastalih sort je pritlikave postave in tudi cvetje je temu primerno miniaturne velikosti, kar pri eni izmed njih opazimo ob primerjavi z vžigalično škatlico.

Vrtne narcise so nastale iz več divjih vrst in sorte so po vrtnarsko razvrščene v kar trinajst sekcij. Med njimi so najpomembnejše trobentaste, skledičaste in pladnjaste narcise. Bolj ali manj polnjene cvetove imajo vrstnate narcise, v samosvojo kategorijo spadajo majhne in drobnocvetne (recimo tiste z izhodiščem v vrstah Narcissus cyclamineus, Nasrcissus bulbocodium, Narcissus cyclamineus in podobne) in tudi naše belocvetne in dišeče narcise (Narcissus poeticus) imajo svojo skupino. Zelo priljubljene so različne trobentaste sorte, ki so nastale s pomočjo dednostnih zasnov vrste Narcissus pseudonarcissus. Iz klasičnih trobentastih narcis so se razvile sorte z velikim in razcepljenim privenčkom, druge imajo spet skledičast privenček, ploščat krožec v sredini cveta. Pogosto je cvet dvobarven, bel in rumen, izjemoma pa je pri nekaterih sortah zastopana tudi bolj ali manj intenzivna rožnata. Posebno za skalnjake in podobne zasaditve so primerne nizke in drobnocvetne vrste, od katerih so nekatere še popolnoma nepožlahtnjene.

Za grobove in šopke 

Verjetno pred dnevom spomina na mrtve bolj kot sicer urejamo grobove. Pri tem le pomislimo malo dlje kot na trenutni lepotni učinek, zato je zelo umestna tudi dosaditev čebulnic. Nekaj čebulic lahko lepo skrijemo pod jesensko sezonsko zasaditev. Manjše sorte in miniaturne vrste so še primernejše kot običajne velikocvetne. Večinoma lahko po njihovem cvetenju črtalasto listje povežemo in odmaknemo, da ne dela napote soseščini. Tako se bodo čebulice okrepile za še eno cvetenje, ostanejo pa naj kar lepo v zemlji. Narcisam lahko na gomili pridružimo tulipane, kjer po svoji presoji spet izbiramo med višjimi in nižjimi sortami. Posebno zgodnje spomladansko oznanilo pa bodo posredovali žafrani, ozimike, grozdki in podoben drobiž. Vse to je dobro posaditi čim prej, da bo čez zimo dovolj časa za razvoj potrebnih korenin.

Dva odtenka marelično oranžne barve sta se združila v cvetu narcise z imenom 'Apricot Atraction', iz skupine skledičastih narcis.

Cvetje narcis se prav dobro obnese v vazi in spomladanskem šopku, vendar moramo paziti na to, s čim ga družimo. Najpomembnejše je pravilo, da njihovega cvetja ne smemo nikoli dati v vazo skupaj s cvetjem tulipanov, ker narcise izločajo v vodo učinkovine, ki so za tulipane škodljive. Za cvetličarsko rabo nabirajo vrtnarji narcise z zaprtimi popki, ko ti na pecljih ne štrlijo več navpično navzgor, temveč so se ravnokar upognili in komaj že kažejo nekaj barve. Za trajnejše šopke se je dobro tega držati tudi pri nabiranju na domačem vrtu. Pomlad nam ob narcisah ponuja nekaj dodatkov, ki jih uspešno vključimo v spomladanske dekoracije. Nekaj stebel vzhodnega teloha bo gotovo dobrodošlo. Cvetje teh križancev (Helleborus orientalis) je lahko celo večje kot pri našem domačem črnem telohu, vsekakor pa mnogo barvitejše. Zamolklo rožnati ali temno karminasto-vinsko rdeči ali čisto beli cvetovi so lahko enobarvni. Še lepši so različki, ki imajo na sredini cveta na gosto nasute temne pikice. Tako kot drugi telohi tudi vzhodni križanci cenijo talno vlago in dodatek apnenčastega peska.

Besedilo: Izidor Golob


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media