Božji mlini meljejo počasi, a nezmotljivo
Slovenski narod zavzema s častitljivo starostjo svojega ljudskega prava spoštovanja vredno mesto v evropski zgodovini. Tudi po propadu Karantanije in njenega legendarnega prava z Gosposvetskega polja so v ljudeh ostala merila o tem, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je pravično in kaj je krivično.
Karantanija je izgubila svobodo in naslednjih tisoč let je naše ljudstvo preživelo v tlačanstvu pod tujim gospodarjem. Molči in delaj! Trpi in potrpi! Živi in preživi! Tlaka, lakota, kuga, kobilice, turški vpadi, kmečki upori, vojne med fevdalci ... Le kako bi preživel vse to, če naš kmet ne bi veroval v zmago dobrega nad zlim, v zmago pravice nad krivico?
Nemočno ljudstvo v slamnatih kočah pod grajskimi zidovi si je za krivice, ki jih je moralo trpeti, v svojih pripovedih poiskalo tolažbo in vero v zmago pravice. Ko bo sila najhujša, bo prišel kralj Matjaž in prinesel v deželo mir, pravico in blaginjo. Peter Klepec bo rešil narod pred Turki. Iz revščine bo pomagal škrat iz sosednjega gozda, ki bo pokazal pot do zaklada v gori, dobra gozdna vila pa bo prinesla klobčič preje, ki nima konca. Krutemu graščaku bo beračeva kletev razrušila grad v prah in pepel. Gospoda na gradovih bo prejela svojo kazen. Zlobne grajske gospe, brezsrčni graščaki, kruti grajski oskrbniki – vsi bodo plačali svoj račun, če ne v življenju, pa po smrti. Mirno spanje je darilo pravičnim, grajski okrutneži in grabežljivci pa se bodo še stoletja kot kače plazili po ruševinah svojih gradov in milo prosili kakega pastirčka, naj jih reši prekletstva.
Na koncu bo zmagala pravica!
Stotere ljudske pripovedi in pregovori potrjujejo to ljudsko vero v zmago pravice.
Dobro se plačuje z dobrim, hudo s hudim.
Krivično pridobljeno ni blagoslovljeno.
Bolje malo po pravici kakor mnogo po krivici.
Bolje vinar pravičen kot zlatnik krivičen.
V Preserju pod Krimom je nekoč živela hudobna grofica v gradu, ki je stal na mestu, kjer zdaj stoji cerkev sv. Jožefa. Berač, ki mu skopa grofica ni dala kruha, je preklel grad in njo. V kačo zakleta grofica menda še danes čuva zakopane zaklade in se skriva v votlinah pod cerkvenim zidom. (Vir: Rudolf Badjura, Sto izletov)
Enaka usoda je doletela tudi skopega okrutneža v gradu na Ulovki pri Vrhniki. Surovo je odgnal berača s praga. Strela je udarila v njegov grad, po ruševinah tega gradu pa se še danes plazi v kačo zakleti graščak. (Vir: Rado Radešček, Slovenske legende)
Kruti, pohlepni graščak z gradu, ki je nekdaj stal blizu Dražgoš pri vasi Sleme, pa je okamnel zaradi svoje pohlepnosti. Bil je lastnik cele doline ob Rudenščici. Ko so v tej dolini našli bobovec – železno rudo, je graščak silno obogatel, a bogastva mu ni bilo nikdar dovolj. Več ko ima, po več zija. Rudo je prodajal v Železnike, kjer so jo topili v tamkajšnjih fužinah. Tlačane je kar naprej pehal v rudnik, kjer so delali od zore do mraka. Ko je nekega dne v rudniku pretepel nekega starega tlačana, so njegovi tovariši dvignili proti njemu krampe in kopače. Graščak je zbežal, a ko je prišel iz rova, je okamnel. V gozdu nad vasjo še danes stoji velika skala z imenom Kamniti graščak. (vir: Lojze Zupanc, Zlato pod Blegošem)
Celo sam hudič preganja tiste, ki si prilaščajo, kar jim ne pripada.
Graščaka iz gradu v Dobrni je vrag pregnal. Kot črni maček je hodil na grad čuvat kad zlata. Graščak se je moral odseliti, zaklad pa je ostal v gradu pod vragovim nadzorstvom. (Vir: J. Orožen, Gradovi in graščine v narodnem izročilu)
Pomembno je, da upanje in vera v zmago pravice ostajata večno živa, četudi kdaj spita, tako kot kralj Matjaž, a ljudstvo v svoji pripovedi zagotavlja, da se bo kralj Matjaž nekega dne prebudil. Pred njegovo votlino v gori Peci bo na neki božični večer zrasla zelena lipa. Od polnoči do ene ure bo tako opojno cvetela, da bo vsa okolica dišala žlahtno in prijetno. Po enournem cvetenju se bo lipa posušila. Na jurjevo bo Matjaž nanjo obesil svoj ščit in tedaj bo spet ozelenela. Potem bo prišel Matjaž s svojo vojsko na plan, premagal bo vse svoje sovražnike, pregnal bo krivico s sveta in spet bodo zlati časi.
Ko bo kralj Matjaž kraljeval, bo kmetič lahko kmetoval.
