Spodbudne vesti o rasti prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Dobro je vedeti | okt. '17

O tej tematiki pogosto pišemo v Vzajemnosti, razne informacije in dezinformacije pa lahko prebirate tudi v drugih medijih. Prav zato in zaradi različnih odzivov v zvezi z zagotovitvijo sredstev iz državnega proračuna za kritje primanjkljajev v javnih zdravstvenih zavodih je prav, da nekatere stvari v zvezi s pokojninsko blagajno ponovno razgrnemo.

Obseg sredstev pokojninske blagajne, določen s spremenjenim finančnim načrtom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2017, je bil sprejet lani decembra na podlagi makroekonomskih izhodišč Umarja iz septembra 2016. Dohodki in odhodki so uravnoteženi, kot to določa ZPIZ-2, in to v obsegu približno 5,2 milijarde evrov. Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne je prispevek delojemalcev in delodajalcev, drugi vir pa so transferni dohodki, še zlasti državni proračun.

Iz podatkov Zpiza izhaja, da so v prvem polletju 2017 dohodki zavoda iz naslova prispevkov višji od načrtovanih. Zato seveda obstajajo razlogi. Prispevki so namreč odvisni od števila zaposlenih bodisi pri pravnih osebah bodisi pri samostojnih podjetnikih in tudi od števila samozaposlenih. Na rast števila zaposlenih je nedvomno vplivala ugodnejša gospodarska rast.

In za koliko so se povečali dohodki iz naslova prispevkov za socialno varnost? V primerjavi s finančnim načrtom so realizirani v višini 50,3 odstotka. Upoštevajoč realizacijo dohodkov iz naslova prispevkov in nove napovedi Umarja o makroekonomskih izhodiščih za letošnje leto, zavod ocenjuje, da bodo dohodki iz tega naslova v celokupni strukturi dohodkov bistveno višji. Prvič po 20 letih, računajoč od 1997 naprej, naj bi v strukturi celotnih dohodkov zavoda le-ti znašali 75 odstotkov (po finančnem načrtu za 2017 – 73 odstotkov).

Prav je, da bi se s temi podatki in ocenami seznanili tudi tisti, ki pogosto neargumentirano vpijejo, kako pokojninska blagajna zajeda v državni proračun. Ravno zaradi večjega priliva sredstev iz naslova prispevkov zavod ocenjuje, da bo v letu 2017 potrebno manj sredstev za tekoče in dodatne obveznosti iz državnega proračuna, kot je določeno v finančnem načrtu. Po oceni naj bi znašali celokupni dohodki in odhodki zavoda za leto 2017 okoli 5,1 milijarde evrov. To pomeni, da bodo nižji za 0,6 odstotka od načrtovanih. Še pomembneje je, da se bo zmanjšal načrtovani delež proračunskih sredstev tako za tekoče obveznosti kot za dodatne obveznosti državnega proračuna za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz ocene zavoda izhaja, da bo v letu 2017 potreboval za 128 milijonov evrov manj iz državnega proračuna, kot je bilo načrtovano.

Zahteve upokojencev

Prav je, da se s temi podatki in ocenami zavoda temeljito seznanijo tudi politiki, ko bodo v prihodnje, še zlasti glede usklajevanja pokojnin, sprejemali odločitve. Upokojenci odločno vztrajamo pri tem in smo s svojimi stališči že seznanili pristojne državne organe, da se glede usklajevanja pokojnin dosledno spoštuje veljavna sistemska zakonodaja. Predlagali smo jim tudi, da naj upokojencem postopoma nadoknadijo vsaj del sredstev, ki so jih izgubili zaradi nesistemskega usklajevanja pokojnin. Upamo in pričakujemo, da bo nova oblast, če ne sedanja, glede na ugodna gospodarska gibanja prisluhnila tudi utemeljenim zahtevam upokojencem.

Tako ugodna rast sredstev iz naslova prispevkov je nedvomno tudi rezultat stališč in sklepov, ki jih vsako leto sprejema organ upravljanja Zpiza glede izpolnjevanja teh obveznosti tako delodajalcev kot delojemalcev. Osebno pa menim, da se je prav zaradi prisotne družbene kritike na to tematiko povečala odgovornost vseh državnih organov glede uresničevanja pravne države na tem področju. Če pa bi delodajalci plačevali takšno prispevno stopnjo, kot so jo pred letom 1996, ko je bila skoraj prepolovljena (kot začasni ukrep, postal pa je trajen), pa bi bila potrebna bistveno manjša sredstva državnega proračuna. O tem pa nekateri politiki in drugi tako rekoč nočejo slišati.

Glede na navedeno lahko zaključimo, kako pomemben je uspešen gospodarski razvoj tudi za delovanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede njegovega financiranja. Prav zato si mora politika prizadevati za zagotavljanje uspešnih gospodarskih okolij, da se bo povečala zaposlenost, in to predvsem z dodano vrednostjo.

Na omenjeno oceno o uravnoteženju dohodkov in odhodkov zavoda za leto 2017 (5,1 milijarde evrov) vplivajo tudi kazalniki zavoda o gibanju upravičencev do pokojnin in drugih denarnih dajatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na podlagi podatkov zavoda izhaja nesporna ugotovitev, da zadnja reforma (ZPIZ-2) deluje. Glavnino odhodkov zavoda namreč tvorijo odhodki za pokojnine (približno 86 odstotkov), v okviru teh pa so najvišji odhodki za starostne pokojnine (približno 77 odstotkov). Iz podatkov je ugotoviti, da je rast števila upokojencev, zlasti starostnih in invalidskih, v primerjavi s finančnim načrtom nižja. To nedvomno dokazuje, da ZPIZ-2 učinkovito deluje tako glede zaostrenih pogojev za upokojitev kot tudi rešitev, ki vplivajo na višino pokojnine in s tem na zagotavljanje finančne stabilnosti obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Tisti, ki nenehno kritizirajo, da smo v zaostanku s sprejetjem nove pokojninske reforme, in opozarjajo na zahteve organov in institucij iz EU, bi bilo dobro, da se temeljiteje seznanijo tudi z objektivnimi podatki zavoda. Poznavanje realnega stanja jim bo omogočilo, da se bodo lahko z argumenti vključili v pripravo nove pokojninske reforme, ki naj bi jo sprejeli leta 2020.

Anka Tominšek


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media