DRUŽENJE oktober

Druženje | okt. '17

LJUBLJANA

Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki že poldrugo desetletje deluje kot Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev (OSZDU), združuje društva ter aktive in klube upokojencev osrednjeslovenske regije, v katero spadajo Ljubljana ter primestna območja Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Letos zveza, ki jo že dolga leta vodi Marjan Sedmak, praznuje 40 let delovanja. Proslavljanje jubileja so združili s srečanjem upokojencev celotne regije. V kulturnem sporedu je sodelovala tudi Godba ljubljanskih veteranov. Udeleženci pa so slišali mnenja upravnega odbora zveze o aktualnih razmerah v zdravstvenem varstvu ter o usklajevanju pokojnin. (Besedilo in fotografija: Janez Platiše)

GRIŽE

Krožek ročnih del Jelke že dolgo deluje v Društvu upokojencev Griže-Zabukovica. Dvajset članic se druži vsak teden v prostorih društva, kjer pletejo, kvačkajo ali šivajo, od leta 2003 pa tudi klekljajo. Dejavne so vse leto, še posebej pozimi, zato so si tudi nadele ime Jelke. Vsako leto pripravijo razstavo svojih ročnih del – letos je bila že 31. po vrsti. (Besedilo in fotografija: Zinka Okorn)

METLIKA

Dvaindvajset članov Društva upokojencev Metlika se je udeležilo tradicionalnega pohoda v nordijski hoji, ki ga je organiziralo hrvaško Društvo upokojencev Kamanje v okviru njihovega občinskega praznika. Sodelovalo je več kot 100 pohodnikov širšega karlovškega območja, ki so lahko izbirali med tremi zahtevnimi progami. Organizatorji so poskrbeli za prijetno druženje, saj je veliko ljudi s tega območja delalo v metliških tekstilnih tovarnah. (Besedilo: Jožef Mozetič, fotografija: Branka Goleš)

ZREČE

Člani zreškega društva upokojencev so kot vsako poletje do zdaj letovali v hotelu Delfin v Izoli, pridružili so se jim še upokojenci društev upokojencev Oplotnica in Slovenske Konjice. Udeležili so se tudi Ribiškega praznika, zadnji večer pa so uživali na pevsko-folklornem večeru pevcev in plesalcev iz Lesc in Radovljice. (Besedilo in fotografija: Jože Jurc)

PIRAN

Piranski upokojenci in upokojenke so se odpravili na izlet v Ljubljano, da bi bolje spoznali delo arhitekta Jožeta Plečnika. Pod vodstvom prijaznih vodnikov so si ogledali stari del Ljubljane in najpomembnejše zgradbe, ob koncu pa so obiskali še hišo, v kateri je nekdaj živel priznani arhitekt. (Besedilo in fotografija: Zdravko Taškar)

MIRNA

Društvo upokojencev Mirna je zelo aktivno na različnih področjih (šport, kultura, izleti, pohodi in druženje). Že osemnajst let se v poletnem času odpravijo na skupno letovanje. Letos so spoznavali otok Hvar. Tako kot doma so tudi na dopustu skrbeli za zdravje in dobro počutje, saj so vsako jutro telovadili, veliko plavali, pomerili so se tudi v športnih in zabavnih igrah, zvečer pa plesali.
(Besedilo in fotografija: Anica Janežič)

PODČETRTEK

Člani društva upokojencev so preživeli lep dan na Koroškem. Najprej so v spremstvu vodnice Jožice Škrjanc spoznavali zgodovino Slovenj Gradca, ki prav letos praznuje 750 let obstoja. Nato so se odpeljali do Mute, kjer so jih že čakali koroški splavarji. Splavarjenje po reki Dravi je bilo posebno doživetje, ki ga je vseskozi spremljalo veliko smeha, glasbe in petja. Tudi zaplesali so na splavu. 
(Besedilo in fotografija: Slavica Blažič)

STRAŽA

Na letošnji že enaintrideseti Straški jeseni se je v tradicionalni povorki na enem izmed voz predstavilo tudi Društvo upokojencev Straža, ki letos praznuje dve obletnici: 35 let delovanja društva in 30 let delovanja mešanega pevskega zbora. Po številu članov (630) je največje društvo v občini. Mešani pevski zbor šteje 25 pevcev in je za tridesetletnico uspešnega delovanja dobil občinsko priznanje. V sklopu Straške jeseni so članice krožka ročnih del pripravile razstavo ročnih del – od čipk, vezenin do kvačkanih izdelkov.
(Besedilo in fotografija: Helena Murgelj)

CELJE

Vida Mohar, 93-letna stanovalka Doma ob Savinji Celje, že nekaj let obiskuje literarno skupino za samopomoč Beseda – besede, piše pesmi in jih objavlja v domskem časopisu, deklamira na domskih proslavah, sodeluje na razpisih JSKD za seniorske pisce in bere svoje pesmi na festivalih za tretje življenjsko obdobje. Vsa leta piše pesmi, letos pa jih je s pomočjo mentorice skupine izdala v svoji prvi knjigi Vse mine, ki jo je sofinancirala Mestna občina Celje. Kot je zapisano v spremni besedi, so pesmi napisane na temo staranja, osamljenosti, obujanja spominov. Hkrati pa je v njej tudi priporočilo, naj ljudje nimajo predsodkov pred preselitvijo v dom starejših občanov.
(Besedilo in fotografija: Ljudmila Conradi)

SEŽANA

Kulturno društvo Kraška harmonika iz Sežane, ki deluje že 31 let, od letošnje pomladi pa ga vodi Danica Pavlič, ter folklorna skupina s pevkami Kraški šopek so sodelovali na 38. veliki fešti ob zaključku poletja v znanem turističnem italijanskem kraju Canazei v pokrajini Trentino. Do sodelovanja je prišlo na povabilo prof. Zorana Lupinca, svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko in tudi člana Kraške harmonike. Bili so edina slovenska skupina in s skladbama Veselo v Kamnik in Golica so poželi bučno ploskanje številnih udeležencev. (Besedilo in fotografija: Olga Knez)

BREŽICE

Tradicionalnega srečanja izgnancev se je udeležilo osem petinosemdesetletnikov, ki so s svojo dobro voljo in pozitivno naravnanostjo uživali ob pripovedovanju zgodb iz svoje mladosti. Pridružili so se jim člani upravnega odbora DI Brežice s predsednico Emilijo Deržanič, ki vedno poskrbi za skromne pozornosti za udeležence. (Besedilo in fotografija: Vida Petelinc)

Nenačrtovani izlet

Društvo upokojencev Vižmarje-Brod deluje na severozahodnem delu Ljubljane. Za člane vsako leto pripravijo srečanje, ki ga imenujejo Dan vižmarsko-brojskih upokojencev. Na njem je nepogrešljiv srečelov, za katerega je letos dobitke prispevala tudi družina Ledinek s Šmarne gore. Naneslo je tako, da so vse njihove dobitke prejele skoraj najstarejše udeleženke srečanja. Dve sta že kar takoj ponujali svoja dobitka mlajšim, saj sta bili prepričani, da ju na vrhu Šmarne gore ne bo nikoli več. Na vprašanje, ali res nimata nikoli nobenega časa, sta skoraj v en glas odgovorili: »Kaj čas, kaj čas … Noge, noge! Te ne bodo zdržale do vrha in nazaj.«

Družina Ledinek mi je že nekajkrat dovolila, da sem pripeljal koga prav do njihove gostilne, a le s terenskim vozilom. Razumljivo – edino dovozno pot vzdržujejo oni in samo terenska vozila z vklopljenim štirikolesnim pogonom zagotavljajo, da se kolesa ne zavrtijo v prazno in ne povzročajo zasipanja kanalov za odtekanje meteorne vode s cestišča. Našli smo še dva člana, ki imata prav tako vozili s štirikolesnim pogonom, družina Ledinek pa nam je prijazno dovolila prevoz.

Na določen dan sta Lojzka in Franjo, ki sta se odločila, da gresta na goro peš, krenila na pot nekaj pred 9. uro, drugih dvanajst pa se nas je odpravilo nekoliko kasneje. Vožnja je bila mirna. Tine, Janez, Marko in jaz smo članice, izmed katerih je bila večina na Šmarni gori pred okoli 25 leti, pripeljali prav na vrh, kjer smo se fotografirali (manjka pohodnik Franjo). V gostinski sobi smo najprej zapeli, potem pa unovčili nagradne bone za hrano. Pred odhodom smo si ogledali še cerkev in tudi v njej zapeli.

PRAZNOVALI SO

Prostovoljke Marica, Milena, Anica in Milka iz projekta Starejši za starejše v Društvu upokojencev Senovo so med prvimi čestitale Tereziji Ajdonik za stoti rojstni dan. Živi sama, a ni osamljena, saj jo obiskujejo otroci, nečaki, vnuki, pravnuki. Njen recept za 'stotico': »Dobra volja, skromnost, predvsem pa delo in še enkrat delo.«

Dolgoletna članica Društva upokojencev Šmartno Jerica Grabner je praznovala 90 let življenja. Rada se je udeleževala izletov in drugih društvenih dejavnosti društva. Še vedno vse težave premaguje z dobro voljo.

V Društvu upokojencev Kanal imajo dve devetdesetletnici. Amalija Jerončič je bila med NOB kurirka in je skrbela za nabiranje hrane za partizansko bolnišnico v Kostanjevici. Po vojni je delala kot šivilja na Jesenicah in v Mariboru. Poleg sina in hčere ji družbo delajo dva vnuka in štirje pravnuki.

Anica Jovanovič se je s šestnajstimi leti priključila Gradnikovi brigadi in pozneje 14. diviziji. Zajeli so jo Nemci in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz in kasneje v Ravensbrück. Z možem sta imela hčer, danes ima še dve vnukinji in štiri pravnuke.

Prvi maturanti ponovno v šolskih klopeh

Prva generacija ljutomerskih gimnazijcev je obletnico mature praznovala s prav posebnim dogodkom. Na šoli se je zbralo 22 nekdanjih gimnazijcev, ki so na GFML opravljali maturo junija 1967. Prisotna sta bila tudi Boris Zrelec in Ivan Lasbaher, njihova tedanja razrednika, ravnatelj Zvonko Kustec pa jim je predstavil nekatere prelomnice v zgodovini šole. Za kratek čas so spet sedli v šolske klopi. 
(Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Joga za ravnovesje

V mestnem parku Krško je poleti potekala vadba joge po programu z naslovom Joga v vsakdanjem življenju. K vadbi so prihajale udeleženke iz celotne krške občine, med njimi je bil le en moški predstavnik. Vadba pod vodstvom Majde Šeler je bila brezplačna, zelo učinkovita in celovita. Joga vzpostavlja harmonijo in ravnovesje telesa in duha, zato je priporočljiva za vsakogar in za vse generacije. Jeseni pa sistematično vadbo joge nadaljujejo v prostorih Glasbene šole Krško, in to ob torkih in četrtkih. Med drugim bodo vadili jogo smeha, obrazno jogo in se urili v poglobljeni meditaciji v gibanju. Besedilo in fotografija: Zora Pevec

Petje in telovadba

Ženski zbor Društva Šole zdravja je stanovalcem domžalskega medgeneracijskega centra pregnal dež in prinesel sonce. Zborovodkinja Marika kot prostovoljka vodi pevske vaje za prebivalce doma, tokrat pa je zbor zapel slovenske ljudske pesmi, ki so jih ljudje nekoč peli pri delu v vinogradu ali na polju ali pa doma ob toplem ognju. Zapelo je tudi občinstvo. Lepo je bilo videti, koliko veselja se je iskrilo v njihovih očeh, ko so se spominjali svoje mladosti in ljubezni, ki nikoli ne minejo. Ob koncu je Ema pokazala nekaj vaj Šole zdravja, prilagojenih za starejše, ki so jih lahko izvajali sede. Vaje 1000 gibov Nikolaya Grishina so odlično orodje za zdravo in gibko telo v mladosti in tudi kasneje. Pridružile so se jim še pevke in nazadnje je telovadila vsa dvorana.
Besedilo in fotografija: Miomira Šegina

Marko Koračin, fotografija: Dora Janša