Oktobra nekaterim nekoliko višje pokojnine

Dobro je vedeti | okt. '17

Poročali smo že o tem, da je konec letošnjega aprila državni zbor sprejel zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki bo izboljšal gmotni položaj nekaterih prejemnikov, in to ne samo novih starostnih in invalidskih pokojnin, ampak tudi že pridobljenih v preteklih obdobjih. S tem zakonom je bilo namreč v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpeljano poleg jamstva, ki ga že zagotavlja odmera pokojnin od najnižje pokojninske osnove, še dodatno, s katerim se od uveljavitve novele zakona določenim upravičencem zagotavlja izplačilo pokojnine v višini 500 evrov. Navedeni zakon je začel veljati 1. 10. 2017.

Z odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove je, kar smo že večkrat zapisali, upravičencu zagotovljena višja pokojnina, kot bi jo imel, če bi bila odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove, izračunane z upoštevanjem plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih je v času trajanja zavarovanja plačeval predpisane prispevke. Na tako odmero mora zavod v upokojitvenem postopku paziti po uradni dolžnosti. Izvesti jo mora tedaj, ko ugotovi, da je usklajena starostna ali invalidska pokojnina upravičenca, ki mu jo je odmeril v odstotku, katerega višina je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe (pri invalidskih pokojninah tudi od prištete dobe), od njegove dejanske pokojninske osnove, nižja, kot bi bila, če bi jo ob uveljavitvi pravice do pokojnine v enakem odstotku odmeril od veljavne najnižje pokojninske osnove. V takem primeru mora upravičencu priznati pokojnino v višini, odmerjeni od najnižje pokojninske osnove.

Do navedene odmere so upravičeni praviloma vsi zavarovanci, vključeni v obvezno zavarovanje. Izjema so le zavarovanci, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del dopolnjene zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic v skladu s predpisi, veljavnimi pred njim. Ti so omogočali prostovoljni vstop v obvezno zavarovanje tako za širši kot tudi ožji obseg pravic. Zavarovanci, ki so se odločili za zavarovanje za ožji obseg pravic, že po prej veljavnih predpisih niso bili upravičeni do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove. Ta pa jim ni zagotovljena tudi po določbah ZPIZ-2.

Odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove upravičencem zagotavlja različne višine zajamčenih pokojnin. Odvisne so od višine odstotkov, uporabljenih za njihovo odmero, ki jih pogojujejo različno dolge pokojninske dobe, s katerimi so uveljavili pravice do pokojnin. Daljša pokojninska doba zagotavlja višji odstotek za odmero in posledično višji znesek pokojnine.

Do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove so poleg uživalcev starostnih in invalidskih pokojnin upravičeni tudi uživalci predčasnih in delnih pokojnin. Tako odmerjena pokojnina je po smrti njenega uživalca tudi osnova za odmero vdovske in družinske pokojnine in vpliva na raven teh pokojnin.

Pomembna je dolžina pokojninske dobe

Izplačilo pokojnine v višini, določeni v ZPIZ-2C, pa je v pogledu mogočih upravičencev mnogo bolj selektivno kot odmera pokojnin od najnižje pokojninske osnove. Zagotovljeno je samo prejemnikom starostnih in invalidskih pokojnin, uveljavljenih z določeno dolgo pokojninsko dobo. Zahtevana je pokojninska doba v enaki višini, kot je z ZPIZ-2 določena višina pokojninske dobe brez dokupa, za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. V primerjavi s pogoji, veljavnimi za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pa to ni »pokojninska doba brez dokupa«, s katero je opredeljen njen ožji del, določen v ZPIZ-2, temveč katera koli pokojninska doba, ki sicer omogoča izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine skupaj z dopolnitvijo določene starosti.

Pridobitev pravice do izplačila pokojnine v višini 500 evrov ni pogojena z dopolnitvijo določene starosti in pokojninske dobe, ampak izključno z določeno dolžino pokojninske dobe.

Zakonodajalec je pri uveljavitvi te zakonske spremembe težil k temu, da naj bi sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje zagotavljal prejemniku starostne in invalidske pokojnine, uveljavljene z najdaljšo pokojninsko dobo, najmanj tolikšen prejemek, ki bi mu zagotavljal materialno in socialno varnost, ne da bi mu bilo treba zato uveljavljati dodatne pravice, zagotovljene z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih. Znesek pokojnine, določen z ZPIZ-2C, je namreč primerljiv s cenzusom za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po navedenem zakonu (ta trenutno znaša 476,87 evra).

Po ZPIZ-2 so pogoji, določeni za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, enotni za moške in ženske. Izpolnjeni so, ko dopolnita 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti, vendar pa ti še niso v veljavi. Za moške bodo ti pogoji začeli veljati v letu 2018, za ženske pa v letu 2019. Do takrat pa traja prehodno obdobje, v katerem velja za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške drugačna starost, ne pa tudi zahtevana pokojninska doba brez dokupa, za ženske pa tako drugačna dolžina pokojninska doba brez dokupa kot tudi starost.

V letu 2017 je moški upravičen do izplačila v višini 500 evrov, določeni z ZPIZ-2C, če je že pridobil ali bo še pridobil pravico do starostne pokojnine, s 40 leti, ženska pa z 39 leti in 8 meseci pokojninske dobe. Enako dolgi pokojninski dobi pa morata dopolniti tudi uživalca v tem letu pridobljene invalidske pokojnine. Tako določeni znesek pokojnine je višji od starostne ali invalidske pokojnine, odmerjene za tolikšni pokojninski dobi od najnižje pokojninske osnove, veljavne v tem letu. Od nje odmerjena pokojnina za navedeno pokojninsko dobo moškega znaša 451,19 evra, ženske pa 495,01 evra.

Zakon upravičencu do starostne ali invalidske pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, zagotavlja izplačilo sorazmernega dela pokojnine, ki jo določa ZPIZ-2C. Sorazmerni del je enak višini sorazmernega dela, ugotovljenega za odmero njegove pokojnine, če je dopolnil zahtevano pokojninsko dobo.

Znesek pokojnine, ki ga določa ZPIZ-2C, po smrti njegovega upravičenca v primerjavi s pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, ni osnova za odmero vdovske ali družinske pokojnine. Obe pokojnini se v tem primeru odmerita od starostne ali invalidske pokojnine umrlega, do katere bi bil upravičen, če ne bi pridobil pravice do izplačila višje zajamčene pokojnine.

Znesek starostne ali invalidske pokojnine, ki ga določa ZPIZ-2C, se bo spreminjal v istih rokih, v katerih se bodo usklajevale pokojnine.

Zakon zagotavlja izplačilo zajamčenega zneska starostne ali invalidske pokojnine v višini 500 evrov tudi uživalcem teh pokojnin, pridobljenih po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih v preteklih obdobjih. Tako kot za nove prejemnike teh pokojnin je tudi za njihove uživalce iz preteklih obdobij izplačilo pogojeno z dopolnitvijo določene pokojninske dobe. Njena dolžina mora znašati toliko, kot je dolžina pokojninske dobe, ki so jo predpisi, veljavni ob uveljavitvi katere od teh pokojnin, določali za pridobitev starostne pokojnine pri najnižji starosti. Medtem ko se zahtevana pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške ni spreminjala, pa to ne velja za ženske.

Moški so pridobili pravico do starostne pokojnine, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe, za ženske pa so v času veljavnosti sedanjih in preteklih predpisov veljale v posameznem koledarskem letu upokojitve različno dolge pokojninske dobe, ki so jim omogočale pridobitev te pravice pri minimalni starosti.

Po ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, so znašale:

Ženske, ki so skladno s prehodnimi določbami ZPIZ-2 in pod pogoji, določenimi v ZPIZ-1, pridobile pravico do starostne pokojnine v letu 2013 ali pozneje, spadajo v krog upravičencev do izplačila pokojnine v višini 500 evrov, če so ob uveljavitvi pravice dopolnile 38 let pokojninske dobe.

Po ZPIZ-1, ki je veljal od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, so znašale:

Tudi za ženske s 35 leti pokojninske dobe

Tudi ženske, ki so skladno s prehodnimi določbami ZPIZ-1 in pod pogoji, določenimi v ZPIZ-92, pridobile pravico do starostne pokojnine v letu 2000 ali pozneje, pridobijo pravico do izplačila pokojnine po ZPIZ-2, če so ob uveljavitvi pravice dopolnile 35 let pokojninske dobe.

Zavarovanec, ki je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1, ta pa je bila zmanjšana, ker jo je uveljavil pred dopolnitvijo polne starosti, ni upravičen do zneska starostne pokojnine, določene v ZPIZ-2C. Taka pokojnina pa tudi ni zagotovljena prejemnikom starostnih in invalidskih pokojnin, odmerjenih za ožji obseg pravic.

Uživalke starostnih in invalidskih pokojnin, pridobljenih po ZPIZ-92, veljavnem od 1. 3. 1992 do 31. 12. 1999, so upravičene do izplačila pokojnine v višini 500 evrov, če so pridobile pravico do pokojnine s 35 leti pokojninske dobe.

Prejemnice starostnih in invalidskih pokojnin, pridobljenih pred 1. 4. 1992, so prav tako upravičene do pridobitve pokojnine, določene v ZPIZ-2C, če so pridobile pravico do pokojnine s 35 leti pokojninske dobe.

Na koncu velja opozoriti na to, da so do izplačila pokojnine, določene v ZPIZ-2C, upravičeni tudi vsi prejemniki starostnih in invalidskih pokojnin, ki so pravice do teh pokojnin pridobili z daljšo pokojninsko dobo.

Zavod bo v skladu s 4. členom ZPIZ-2C naštetim upravičencem zagotovil izplačila v zahtevani višini z izplačili pokojnin za mesec oktober 2017 brez izdaje posamičnega akta.

 Jože Kuhelj