Kaj povzroča bolečino v sklepih?

Dobro počutje | okt. '17

Najpogostejši vzrok bolečine v sklepu je njegova obraba. Ta z leti bolj ali manj prizadene vse ljudi, a pri vseh to ne pomeni enake bolečine. Ena od raziskav zdaj kaže, da sta lahko tudi škripanje in pokanje v kolenu opozorilo.

Udeležencev raziskave, ki so jih vzeli pod drobnogled, je bilo skoraj 3500 in vsi so imeli večje tveganje za razvoj osteoartroze v kolenu, a na začetku raziskave še niso čutili pogostih bolečin. Med tistimi, pri katerih se je v naslednjem letu dni pojavila bolečina v kolenu, pa jih je že na začetku raziskave imelo več kot 75 odstotkov znake osteoartroze na rentgenskih slikah. To pomeni, da bi prav glasno koleno lahko pomenilo večje tveganje za pojav bolečine.

Ni treba sedeti križem »nog«

Čeprav za osteoartrozo medicina nima zdravila (le taka, ki pomagajo proti bolečini), pa vseeno ni treba čakati na to, da se težave že pojavijo, in to ne glede na to, ali nam kolena že kaj ječijo ali ne. Znanstveniki z univerze Surrey so ugotovili, da bi osteoartrozo morda lahko preprečili že s kakovostno prehrano in redno vadbo.

Odkrili so namreč pomembno povezavo med presnovo in osteoartrozo. Presnovne spremembe, ki so pogosta posledica sedečega načina življenja in slabe prehrane, naj bi sprožile genetsko reprogramiranje telesnih celic, tudi tistih v sklepih. Take presnovne spremembe zmanjšajo sposobnost celic za proizvodnjo energije in jih prisilijo v iskanje alternativnih virov za svoje delo. Stres, ki so mu ob tem podvržene celice, vodi v čezmerno proizvodnjo glukoze, in ker ta ni izrabljena za nastanek energije, se spreminja v mlečno kislino, ki jo telo težko izloči. Povišane ravni te kisline v telesu vodijo do vnetja sklepnega hrustanca, kar oteži gibanje in povzroča bolečino. S poznavanjem teh presnovnih sprememb imamo tudi boljšo možnost, da jih preprečimo.

Da so imeli osteoartrozo, ki nastane predvsem zaradi odmiranja in obrabe sklepnega hrustanca, predolgo za neizogiben del staranja, je poudaril tudi prof. Ali Mobasheri, glavni avtor omenjene raziskave. Prepričan je, da vendarle ni tako in da lahko nadzorujemo ter morda celo preprečimo pojav tega bolečega stanja. Pomembno je, da nikoli ne podcenjujemo pomena zdrave prehrane in življenjskega sloga, ki ne vpliva dobro le na telesno počutje, ampak spreminja tudi presnovno dogajanje v celicah, tkivih in organih, ki je lahko povezano z razvojem resnih bolezni.

Vlaknine za sklepe

Da je prehrana pomembna, pa kaže še ena raziskava iz publikacije Anali revmatičnih bolezni (Annals of the Rheumatic Diseases). Ta je pokazala na dobrodejne učinke prehrane, bogate z vlakninami, ki so jo povezali z zmanjšanim tveganjem za bolečino v kolenu zaradi osteoartroze.

V njej so pregledali podatke dveh obstoječih ameriških raziskav prav zato, da bi ugotovili, ali imajo prehranske vlaknine kakršen koli vpliv na osteoartrozo kolena, z njo povezano bolečino in njeno poslabšanje. Skupno so tako dobili podatke o vnosu vlaknin in stanju kolena za več kot 5000 udeležencev. Pokazalo se je, da je imela četrtina udeležencev z največjim vnosom vlaknin v primerjavi s skupino udeležencev z najmanjšim vnosom tudi za 30 odstotkov nižje tveganje bolečine oziroma v drugi raziskavi celo za 61 odstotkov. Več vlaknin v prehrani in več uživanja kosmičev se je izkazalo za koristne tudi pri zmanjšanju tveganja za poslabšanje bolečine.

To dopolnjuje že znane zdravstvene koristi prehrane, bogate z vlakninami, ki jo med drugim povezujejo z boljšim nadzorom nad krvnim tlakom, telesno težo, manjšim sistemskim vnetjem in sladkorjem v krvi. Vlaknine lahko torej na sklepe blagodejno delujejo tudi posredno, prek vpliva na zmanjšano tveganje drugih bolezenskih stanj.

Osteoartroza je najbolj razširjena revmatična bolezen. Povezujejo jo predvsem z »obrabo sklepa«. Po navadi se pri osteoartrozi velikih sklepov pojavljajo bolečine ob večjih obremenitvah, na primer po daljši hoji, stoječem položaju; v mirovanju pa le tedaj, ko je bolezen že precej napredovala. Pojavi se jutranja okorelost sklepa, ki praviloma ne traja dlje kot pol ure. Okorelost je mogoča tudi po daljšem sedenju in mirovanju. (www.revma.net)

U. B.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media