ZDUS

Dobro je vedeti | okt. '17

 

Adam dokazal slabše kognitivne sposobnosti

Rezultate projekta so predstavili (z leve), mag. Manuel Kuran, Blickb, Jurij Dreo, raziskovalec MF, nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek in Anja Šonc, ZDUS.

Zveza društev upokojencev je bila eden izmed partnerjev v projektu zgodnjega odkrivanja demence pri starejših Adam, ki se je zaključil julija. Rezultati so pokazali, da ima več ljudi objektivne težave s spominom in miselnimi funkcijami, kot pa so raziskovalci pričakovali.

Testiranja so potekala v prostorih društev upokojencev v šestih regijah. Zanimanje za projekt je bilo izjemno, prijavilo se je desetkrat več prostovoljcev, kot pa so jih potrebovali. V dobrih dveh mesecih so pregledali 457 ljudi (326 žensk in 131 moških), ki so bili v povprečju stari nekaj nad 71 let. S pomočjo presejalnih testov so preverili spominske in miselne sposobnosti in z EEG-tehnologijo posneli možgansko električno aktivnost. Tako so pridobili veliko nevropsiholoških in nevroznanstvenih podatkov, ki bodo v prihodnje pomagali pri bazičnih raziskavah in razvoju novih diagnostičnih metod.  

Sodelujoči do zdaj niso zaznavali posebnih težav s spominom in so menili, da so zdravi, rezultati pa so raziskovalce precej presenetili. Izkazalo se je namreč, da je imelo kar 38 odstotkov sodelujočih slabše kognitivne sposobnosti, kot so značilne za njihova leta. Dvanajst odstotkov sodelujočih pa je doseglo mejne rezultate. Nizek rezultat testov sam po sebi še ne pomeni, da ima kdo izmed njih demenco. Svetovali pa so jim obisk pri osebnem zdravniku, ki bi nato odločil, ali potrebujejo nadaljnje preiskave pri nevrologu ali psihiatru. Sicer pa so prostovoljci po pošti na dom dobili rezultate testov ter brošuro z informacijami o demenci.

Kot je ob zaključku projekta Adam povedal nevrolog Zvezdan Pirtošek s kliničnega oddelka za bolezni živčevja nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, bi lahko ob rezultatih sklepali, da je demenca pri nas premalo prepoznana in med nami živi veliko ljudi, ki imajo demenco, pa za to ne vedo. Poudaril pa je možnost, da so se testiranja v večji meri udeležili ljudje, ki imajo osebe z demenco v sorodstvu ali so morda opazili, da jim miselne sposobnosti pešajo.

V projektu pa se je izkazalo še nekaj, in sicer da starejši ljudje, ki živijo zunaj večjih mest, nimajo dovolj informacij o demenci, ne vedo, kako se bolezen razvija, še manj pa vedo o možnostih zdravljenja. Zdravniki so v manjših krajih preobremenjeni, veliko starejših živi samih in ustvarijo si mišljenje, da jim pri zdravljenju nihče ne more pomagati. Kot kaže, je ozaveščanja še vedno premalo. Potrebno bi bilo tudi več takih presejalnih testov, Zdus ima v svoji bazi že zdaj podatke 4000 novih prostovoljcev, ki si želijo, da bi se projekt Adam nadaljeval, vendar brez konkretne podpore ministrstva za zdravje to ne bo mogoče.

Dileme in izzivi prostovoljstva

Prostovoljstvo je odziv civilne družbe na raznovrstne potrebe ljudi, je oblika aktivnega in altruističnega delovanja posameznikov, ki prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti. Prostovoljstvo je oblika dela, za katerega oseba ne dobi plačila. Tako delo pokriva potrebe ljudi v družbi, prispeva k boljšemu življenju posameznika ali skupine v družbi in ščiti interese tistih, ki so na različne načine ogroženi ali odrinjeni na rob družbe.

Prostovoljstvo je danes potreba. V prihodnosti bo rešitev za razvoj in obstoj socialne družbe, saj bežen pregled sedanjega stanja razvitih družbenih sistemov kaže nekatere značilnosti. V razvitih družbah po krajšem obdobju krize povsod opažajo rast družbenega proizvoda in števila delovnih mest. Povsod že primanjkuje ustrezno usposobljenih in dela voljnih mladih ljudi, čeprav je ravno med njimi (naj)večja brezposelnost. Povsod je opaziti naglo staranje prebivalstva in povečan delež ljudi na robu revščine. S podaljševanjem življenjske dobe se povsod pojavlja problem vzdržanosti socialnih skladov. Posledično se daljša delovna doba in zmanjšuje razmerje med zaslužkom in pokojnino. V iskanju boljših priložnosti so mlajše generacije prisiljene k večji mobilnosti, kar še poslabšuje starostno strukturo zunaj centrov razvoja, ki so običajno v okolici regionalnih in visokošolskih središč. Nagel razvoj informacijskih tehnologij starejšo populacijo vse bolj oddaljuje od enakopravnega vključevanja v družbeni razvoj in sledenja razvojnih dosežkov. Nesporno bo moralo priti do korenitih družbenih sprememb za večjo socializacijo pri delitvi rezultatov dela in razvoja. Zgodovina uči, da se spremembe dogajajo, vendar je potreben daljši čas ali pa nasilno spreminjanje stanja. Ker si nihče ne želi nasilnih sprememb družbene ureditve, nam ostane le, da čim aktivneje sodelujemo pri demokratičnih oblikah sprememb. V Sloveniji imamo zakon o prostovoljstvu s potrebnimi podzakonskimi akti. Zakon določa deset področij prostovoljnih dejavnosti in določa, da so vse dejavnosti neplačane in da imajo udeleženci in organizacije pravico do nadomestila neodložljivih, upravičljivih stroškov. Dokaj podobno so opredeljene še odgovornosti organizatorjev in izvajalcev. Predvidena sta tudi vodenje in registracija prostovoljcev. Nakazani so tudi pogoji in vrste priznanj za dolgoletno prostovoljno delo. Žal zakon ne kaže usmeritev za večjo spodbudo državljanov za vključevanje v prostovoljne dejavnosti. Nesporno bi to izboljšali z ustrezno obliko spodbujanja, kot jo že poznajo v razvitih evropskih državah. Obstajajo oblike nefinančne spodbude prostovoljstva, tako da prostovoljci, ki letno ali v več zaporednih letih sodelujejo v priznanih dejavnostih glede na obseg in vrednost opravljenega dela, ne sodelujejo samo pri podeljevanju priznanj in nagrajevanja, temveč tudi pri drugih oblikah nagrajevanja v okviru javnih storitev. Za dosego tega stanja je tudi v Sloveniji treba nujno ustrezno dopolniti zakon o prostovoljstvu in ustrezne podzakonske akte. Zakonsko določena področja prostovoljskega dela je treba razdeliti še na podpodročja, tako da bodo ločene vodstveno-organizacijske in operativne naloge. Poskrbeti pa moramo tudi, da bodo vsi prostovoljci vpisani na ustrezne sezname, ki jih morajo že po obstoječem zakonu voditi vse organizacije in društva, ki se vključujejo v sistem prostovoljnih dejavnosti. Menim, da bi bil tak način spodbuden za vključevanje večjega števila prostovoljcev na vseh področjih prostovoljnega dela. Da bi dosegli preboj na tem področju, pa je seveda nujno soglasje vseh udeležencev in odgovornih za to področje v vladi in ustreznih ustanovah. Ocenjujem, da bi ob dobri organizaciji in ustrezni podpori lahko zaključili to nalogo v enem letu. Pri Društvu upokojencev Jesenice smo se vzorčno lotili te naloge. Za sodelovanje smo pridobili tudi soglasje lokalne skupnosti, izdelali pa smo še katalog z opredeljenimi in šifriranimi ter ovrednotenimi nalogami.

Besedilo in fotografija: Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media