Ljudje se različno staramo

Dobro počutje | okt. '17

Živa bitja, tudi človek, imamo v svojih genih zapisano nagnjenost k boleznim, staranju ali pa dolgemu življenju. Zato se ljudje, ki so kronološko enako stari, močno razlikujejo po biološki starosti. Tisti z »boljšimi« geni so videti veliko bolje, če genetske prednosti ne izničijo z nezdravim življenjskim slogom. Za zaviranje procesov staranja v celicah je zelo pomembna sposobnost za tvorbo zadostne količine beljakovin, ki DNK in RNK zaščitijo pred škodljivimi vplivi.

Na genetski zapis še ne moremo vplivati, potekajo pa številne raziskave o možnostih genetskega zdravljenja in spreminjanja človeškega genoma, tudi genov, ki določajo procese staranja, oz. genov, ki nas ščitijo pred temi procesi. Na procese staranja vplivajo poleg genetske danosti še številni drugi dejavniki, predvsem notranji in zunanji kemično-fizikalni vplivi. Glavna razloga staranja sta odmrtje ali poškodbe celic v našem organizmu. Pospešeno jih povzročajo in pospešujejo prekomerna telesna teža, kajenje, nedejavnost, nepravilna prehrana, pretirano uživanje alkohola. Če želimo proces staranja upočasniti, potem se moramo redno ukvarjati s športnimi dejavnostmi, v svojo prehrano vključiti več sadja in zelenjave, rib in soje. Zelo pomagajo tudi pravilno izvajane dihalne vaje in tehnike za zmanjševanje stresa.

Ljudje, ki so veliko pod stresom, se starajo hitreje, zato opazimo, da nekateri po bolj stresnih obdobjih v življenju osivijo ali jim izpadajo lasje. Odlične tehnike sprostitve so joga in tai či. Te tehnike so pomembne, da obdržimo harmonijo in ravnovesje v telesu. Z njimi zmanjšamo učinke stresa. Kadar imamo preveč aktiven simpatičen avtonomni sistem, smo v nekem krču, zato se takrat hitreje postaramo. Če ohranjamo notranjo harmonijo, se bomo kakovostnejše starali in bomo tudi videti mlajši. Na ta način bomo telesu pomagali v boju z notranjim sovražnikom in povzročiteljem staranja, prostimi radikali.

Boj proti prostim radikalom

Prosti radikali nastajajo v različnih presnovnih procesih v telesu, lahko pa jih tvorijo zunanji dejavniki, na primer UV-žarki, kajenje, strupi, ki jih vdihavamo ali zaužijemo. Prosti radikali so molekule, ki jim v zunanji elektronski ovojnici manjka en elektron, zato izjemno hitro reagirajo in manjkajoči elektron pritegnejo iz druge spojine. Tako se nova spojina okvari in pretvori v prosti radikal, sledi pa veriga reakcij, v katerih okvarjene spojine pritegnejo elektrone iz še neokvarjenih. Verižno reakcijo lahko prekine spojina, ki jo imenujemo antioksidant, saj zlahka odda elektron in zapolni elektronsko vrzel v okvarjeni spojini ali prostem radikalu. Če nastaja veliko prostih radikalov, antioksidantov pa ni, se kvarijo različni celični organi, tudi mitohondriji, ki so tovarne celične energije.

Okvarjeni mitohondriji proizvajajo manj energije in več prostih radikalov, zato nastane začarani krog nadaljnjih okvar, organizem pa se stara. Prosti radikali so krivi za razvoj ateroskleroze, osteoporoze in okvare možganskih celic, ki lahko vodijo v demenco. Zato je nujno poskrbeti, da v svoj organizem s hrano vnašamo dovolj antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale, nevarne za celice, kadar pa to ni mogoče, se lahko odločimo tudi za ustrezna prehranska dopolnila in z njimi nadomestimo pomanjkanje v telesu.

Z. P.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media