Tivolske zgodbe
Tivoli pomeni Ljubljančanom pljuča mesta in priljubljeno sprehajališče, vse večjemu številu turistov pa prostor za počitek in sprostitev. Toda ali ga zares poznamo? Marsikaj zanimivega so o Tivoliju izbrskali člani študijskega krožka Spoznajmo svoje mesto in domovino Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje pod mentorstvom umetnostne zgodovinarke mag. Olge Paulič. Prijazno so dovolili, da povzamemo nekaj njihovih odkritij.
Park Tivoli je bil zasnovan v času Ilirskih provinc leta 1813, ko so po načrtih Francoza Jeana Blancharda zasadili prve drevorede. Nadaljnja dela je vodil avstrijski guverner Krištof Latterman. Po njem je dobil ime drevored med Tivolskim gradom in današnjo Cankarjevo cesto. Bil je priljubljeno sprehajališče meščanov, in kot pravijo viri, sta se v času kongresa po njem sprehodila tudi cesar in cesarica. Za zasaditve in nego rastlin so skrbeli mestni vrtnarji. Za krajinsko arhitekturo sta v 20. stoletju najzaslužnejša arhitekta Maks Fabiani in Jože Plečnik.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Potrebujemo pozitivne zgodbe
»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov. Medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte.To vzbuja v ljudeh strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice in dodaja, da družba potrebuje pozitivne zgodbe, ki nas bodo motivirale in nam dale upanje.Kap udari kot strela z jasnega
Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da pride bolnik do ustrezne pomoči čim prej. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi.Tudi Američani imajo vse manjše pokojnine
Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, denimo v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve varčevali, sicer jih na stara leta čaka beda.Naše starosti ne opredeljujejo le leta, pomembnejše je, koliko življenja smo ji dodali. Pohvalno je, da vse več ljudi skrbi za gibkost telesa in duha in si tako podaljšuje vitalnost in odmika betežno starost. A pride tudi čas, ko telo ne zmore več in potrebujemo pomoč bližnjih in družbe.
Včasih so to naravno pot človeka bolj spoštovali in cenili izkušnje ter modrosti starejših. Danes, ko postajamo vse bolj dolgoživa družba in se delež starejših od 65 let iz leta v leto povečuje, je paradoksalno, da družba poveličuje kult mladosti. Na starejše gleda kot na enovito skupino, a je bolj pisana in raznolika kot vse druge starostne skupine. Starejši so pomaknjeni na obrobje in postajajo nevidni. Njihove težave, potrebe in želje pa prezrte.
-
Fotogalerije
Prostor mora biti za vse generacije
2. oktober 2019 Festival za tretje življenjsko...Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018 -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media