Hiške s knjigami
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Maj išče novo knjigo ...
Morda ste že kje opazili majhne hiše, v katerih je polno bolj ali manj ohranjenih knjig vseh mogočih žanrov in različnih avtorjev. Brez slabe vesti si lahko kakšno brezplačno izposodite. Spodobi se, da jo vrnete, ko jo preberete. Če vam prirase k srcu, pa jo lahko brez slabe vesti obdržite in v knjižno hišico odnesete katero z domače knjižne police.
Takšne miniaturne in brezplačne knjižnice lahko najdete v številnih slovenskih krajih. Navdušenci so jih začeli izdelovati in postavljati po zgledu mednarodne pobude za izmenjavo prebranih knjig – Bookcrossing. Projekt so leta 2001 podprli s spletno stranjo bookcrossing.com, ki ima več kot poldrugi milijon članov. Deset let kasneje smo na Facebooku dobili poenostavljeno in zato bolj praktično slovensko različico pobude. Dobila je prijetno ime Knjigobežnice in ima že več kot pet tisoč članov. Ustanoviteljica Nina Kožar je dalj časa razmišljala, kako bi organizirala podarjanje in izmenjavo knjig med neznanci na javnih mestih. Tako je v vsako knjigo, ki jo je pustila na klopci ali drugem vsem dostopnem mestu, priložila sporočilo. Hkrati je mesto in knjigo fotografirala ter objavila na Facebooku. Zamisel je kmalu navdušila še druge in začetna ideja se je razvila v izdelavo in postavljanje hišic za knjige. Zanje skrbijo navdušeni posamezniki, ponekod pa tudi lokalne knjižnice in različna društva.
Naj knjige krožijo
Neuradne knjižnice so podnevi in ponoči na voljo vsem, in to brez vpisnine in članske izkaznice. Izmenjava deluje po principu: vzemi eno, oddaj drugo ali pa vrni prebrano. Knjige ponekod označijo z žigom, a le zato, da jih vandali ne bi preprodajali. V marsikateri knjižnici lahko knjige, ki so namenjene odpisu, odnesejo obiskovalci. Hiške so vseh mogočih oblik, velikosti in iz različnih materialov – na Ptuju sem jo našel celo v kabini za prhanje. Niso postavljene samo na ulicah, temveč tudi v šolah, vrtcih, na fakultetah, v botaničnem vrtu in na letališču, pri kakšnem planinskem domu, v hotelu ali gostinskem lokalu. V tujini sem opazil še bolj nenavadna domovanja knjig, namenjenih izmenjavi: v starem hladilniku, garderobni omari in celo telefonski govorilnici. Knjigam marsikje prilagajo sporočila ali mnenja o prebranem, kar naredi izmenjavo še zanimivejšo.
V Slovenj Gradcu so knjige kar v hladilniku
Preteklo poletje so svojo knjižno hiško dobili tudi v vasici Spodnje Prapreče pri Lukovici. Pobudnika zanjo sta bila osnovnošolca Eva in Maj Kuntner. Do zamisli sta prišla med nekajmesečnim bivanjem v Združenih državah Amerike, kjer sta hodila v šolo in si izposojala knjige iz hišk, ki nastajajo na pobudo mednarodne neprofitne organizacije Little free library. Po vrnitvi domov so knjižno hiško postavili v domači vasi. Natančneje na sosedovi škarpi, mimo katere gre vsak dan precej domačinov. Odprtje je bilo pravi vaški dogodek, na katerem sta sodelovala še Majev in Evin ded, igralec in pesnik Tone Kuntner in njun stric, igralec in pisatelj Jernej Kuntner. Hišica je že od vsega začetka presegla svoj namen, saj poleg tega, da skrbi za izmenjavo knjig, tudi združuje različne generacije.
Po knjižni hiški v svoji bližini povprašajte v domači knjižnici. Najlaže pa jih najdete s pomočjo interaktivnega zemljevida na naslovu: goo.gl/49Htcq. Če v svojem kraju knjižne hiške še nimate, lahko zanjo poskrbite s somišljeniki. Pri izbiri lokacije morate biti pazljivi, saj je ni dovoljeno postaviti kamor koli. Lahko pa knjigo s sporočilom pustite na javnem mestu, jo fotografirate in se pridružite ljubiteljem branja na spletni strani Knjigobežnic: facebook.com/groups/knjigobeznice.
