Obrambna postojanka proti Ogrom
Grad križnikov v Veliki Nedelji
Grad v Veliki Nedelji pri Ormožu je stara križniška komenda. Prvič je omenjena leta 1273, a je verjetno nekoliko starejša. Graščino je dal pozidati nemški viteški red, ki je bil ustanovljen med tretjo križarsko vojno v Palestini. Križniki so več stoletij izjemno vplivali na tukajšnje življenje, zgodovino postojanke pa dobro spoznamo z ogledom grajske muzejske zbirke in bližnje cerkve.
Ime križniški ali križevniški red se je uveljavilo po belih plaščih s črnimi križi, ki so jih nosili ti vitezi. Križniki so si pridobili razsežno posest na naših tleh po letu 1210. Komende so imeli v Ljubljani, Metliki, Črnomlju in Veliki Nedelji. Prav na tem območju so po legendi nemški vitezi na velikonočno nedeljo leta 1199 premagali vojsko ogrskega kralja Emerika. In tako je dobil prej neobljuden kraj ime. Vitezi so dobili v zahvalo obsežno zemljiško posest. V prvi polovici 13. stoletja je gospoščino križnikom podaril Friderik Ptujski.
Vitezi so zgradili pomembno postojanko na obrambni črti proti Ogrom. Grajsko poslopje je bilo skozi stoletja večkrat prezidano, prilagojeno potrebam časa. V prvi polovici 18. stoletja je bil grad baročno prezidan. Takšno podobo ima še danes. Značilne so štirikratne dvonadstropne zasnove graščine z notranjim dvoriščem. Na njem je še dobro ohranjen baročni vodnjak. Podobo poslopja dopolnjujejo štirje okrogli ogelni stolpi.
Križniki iz Velike Nedelje so bili največji lastniki vinorodnih gričev ormoškega in ljutomerskega območja in so na veliko tržili s sortnimi vini. Nemški viteški red je bil tretji in najmlajši v vrsti viteških redov. Nastali so kot posledica križarskih vojn za osvoboditev Jeruzalema in drugih svetih krajev v Palestini. Ta viteški red je združeval viteštvo in redovništvo. Posvečal se je negi bolnikov in varstvu romarjev.
Grajsko dvorišče z baročnim vodnjakom
Nemški vitezi so se zavzeli, da se bodo z mečem bojevali zoper »nekristjane – nevernike«. Izjemen razmah so dosegli pod vodstvom velikega mojstra Hermanna von Salza, ki jih je vodil v letih od 1210 do 1239. Na začetku 13. stoletja je bilo območje med rekama Muro in Dravo neposeljeno, bilo je »nikogaršnja zemlja«. Predstavljalo je mejno območje med takratnim nemškim cesarstvom in ogrskim kraljestvom. Spadalo je pod območje mogočnih salzburških nadškofov.
Kmetje pregnali kruce
A vendarle je bilo opisano ozemlje poseljeno že v mlajši kameni dobi, kar dokazujejo bogate arheološke najdbe. V rimskem obdobju je tekla čez južni del poznejše Velike Nedelje rimska cesta od Poetovia (Ptuj) do Savarije (Szombathey) in je povezovala še druga območja province Panonije. Na širšem območju je bilo najdenih veliko rimskih gomil. Med obnovo velikonedeljske graščine so med drugim našli pepelnico rimskega vojščaka, lepo oblikovano iz marmorja.
Grbovni relief iz leta 1612 krasi dvorišče graščine.
Na začetku 18. stoletja so ogrožale velikonedeljsko območje divje tolpe krucev. Tako so se imenovali ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po habsburški monarhiji. Prebivalstvo je zaradi njihove krutosti izjemno trpelo. Pod vodstvom miklavškega župnika Martina Starihe ter velikonedeljskega nadžupnika Maksa Kreinerja so oboroženi kmetje leta 1704 premagali kruce in jih pregnali iz pokrajine. Leta 1848 pa so se začeli vrstiti roparski napadi ogrskih upornikov pod vodstvom Mortza Perezela. Avstrijska vojska jih je 8. novembra 1848 več ur obstreljevala s topovi. Premagala jih je in ogrski uporniki so zbežali.
Informacije: Grad Velika Nedelja, Grad 9, 2274 Velika Nedelja, tel. št.: 02 741 72 80, 051 666 794
